Križarila sva že po Nilu in po Hrvaških otokih. Ampak na
»pravo« križarjenje z veliko ladjo še nisva šla. Večkrat sem že rekla – vsaj
enkrat v življenju bi rada šla na »pravo« križarjenje. Konec poletja želja po
dopustu je bila že tako močna, da je Freddy en dan našel neko akcijo od MSC in
me je presenetil – zakaj ne bi šli na križarjenje januarja? Jaz osupnem – bolj
zaradi tega, ker je on nastopil z iniciativo po novem potovanju, kot zaradi
tega, da bomo križarili januarja… On je že našel odlično križarjenje – 12 dni v
Perzijskem zalivu z ladjo MSC Lirica: Dubai – Abu Dhabi – Oman - Katar. Dokler
sva tako zagreta in dokler velja akcijska ponudba rezerviramo križarjenje.
Seznam vseh postov o tem potovanju, linki bom dodajala sproti:
Nadaljevanje: 1. dan v Dubaju in vkrcanje na ladjo
Wow,
zgleda, da greva res na crociero!
- Organizacija in pot v Dubai
Organizacija:
S tem, da rezerviramo križarjenje, se pravzaprav vse šele
začne (to je tudi le prvi del stroškov – zelo bi rada tu napisala, da je to
poceni potovanje, vendar ne, nikakor ne… Stroškov se kar nabira in nabira…)
Moto tega potovanja sčasoma je postalo: Ako propadnemo, propadnemo
otmeno!
 |
| Tradicionalni postanek v Avtogrilu na začetku poti |
Najprej nabavimo letalske karte, to pomeni tudi se odločiti,
ali bomo še kak dan v Dubaju pred ali po križarjenju. Ker naša ladja stoji v
Dubaju 2 dni na začetku in 2 dni na koncu križarjenja, meniva, da 4 dni za
Dubai nam bo zadostovalo in se ne rabi sekirati še z iskanjem hotela. Letalske
karte tako iščem take, da priletiva tja dopoldan in z odhodom popoldan. In to
ni tako enostavno, večina povezav do Dubaja pride tja ponoči in prav tako
odhodi so sredi noči. Se ne odločim za 500 € drag direktni polet iz Benetk z
Emirates, zato pa ujamem še kar v redu ceno s Turkish Airline preko Istanbula.
Za tja imava hiter prestop in smo v Dubaju ob 7h zjutraj. Nazaj pa imava v
Istanbulu skoraj cel dan, upam, da bova lahko izkoristila čas za ogled mesta z
brezplačno ekskurzijo preko Turkish Airline, ki jo ponujajo ob dolgih
povezavah. V obe smeri imava nočni let in to me sekira, ne marava potovati
ponoči, ker ne spiva…
Kak mesec pred odhodom rezerviram GoOpti prevoz na letališče
(link za popust, če boste z njimi opravili rezervacijo prevoza).
 |
| Dubai |
Na srečo za države na poti pri križarjenju ne rabimo
vizumov, ena težava manj. Od priprav si uredimo zdravstveno zavarovanje za
celotni svet in preverim na banki, da kreditne kartice delujejo v državah
Arabskega polotoka. V vsaki od držav imajo svoj denar in, z Evri razvajeni,
sploh ne maram menjavati denar in ugotavljati kaj je koliko vredno…
Od avgusta do januarja imam ogromno časa, da pogledam, kaj
je zanimivega za obiskati v krajih na poti. Še dobro, da je tako, ker izleti,
ki jih organizirajo na ladji so zelo dragi – cca 60-70 €/osebo za 4-urni izlet
in preko 100 € za celodnevni izlet. Kaj lahko ogledaš v Dubaju v 4 urah??
Seveda, se nagibam k temu, da bomo mesta raziskovali po svoje. Celo v Evropi
cenovno dostopni Hop-on Hop-Off busi stanejo tam okrog 60 € na osebo.
Pretirano… Že tu se mi posvita, da niso to države za budget-friendly potovanja.
Med tem, ko raziskujem in ugotavljam kaj in kako si bomo ogledali, več krat
pomislim, zakaj sploh gremo tja, na trenutke deluje vse tako zakomplicirano, javni promet je uganka, mesta so razvlečena na
30 (!!) km, peš ne prideš nikamor… Potem me Freddy »potolaži«, mi dela – »ne se
obremenjevati in ne se preveč ukvarjati z vsem tem, bova prišla v Dubai, se
bova usedla in gledala, kako mimo vozijo Ferrari. In bo dobro…«. In to me res
pomirja…
 |
| Dubai Marina |
Jaz vseeno ne morem iz kože naredim cel potovalni
načrt z veliko opcijami, a vse prepustim potem trenutnemu razpoloženju,
vremenu, željam in situaciji na mestu.
Dve zadeve pa le rezerviram vnaprej – zadnji dan gremo na razgledno
ploščad na Burj Khalifo, najvišjo stavbo na svetu, in izlet v sotesko Wadi
Shaab v Omanu, ki baje je nekaj posebnega.
Teden dni pred odhodom je Perzijski zaliv zopet na poročilih
– konflikt američanov in Irana, sestreljeno ukrajinsko letalo, pa še
priljubljen omanski sultan je umrl in so razglasili 40-dnevno žalovanje… Corona
virus je izbruhnil, ko sva bila že na poti in še dobro, da je tako, da se nisva
sekirala še zaradi tega. Mičkeno nas drži predpotovalno vzmenirjenje –
nepoznana regija, nov način potovanja; težko se spakirava (s Turkish-i lahko
peljeva 38 kg prtljage na osebo!, navajena sem potovati samo z ročno prtljago J), zato hočeva vzeti
vse – od lepih oblek za svečane večerje do športnih in plažnih oblačil… Kaj
bova rabila, bova ugotovila samo tam…
Dan odhoda: Benetke - Istanbul - Dubai
Dolgo jutro v pričakovanju popoldanskega
odhoda. Kovčki so spakirani, hiša pospravljena, čakamo samo odhod. Reisefieber kot redkokdaj…
Na letališču v Benetkah smo pravočasno,
celo malček prej. Letimo s Turkish Airlines, prvič. Po letih potovanj večinoma
z nizkocenovci je to bilo ponovno odkrivanje, kako lepo je leteti. Pred
obrazom imamo interaktivni ekran s podatki o letu, o turističnih znamenitostih
v mestih, kamor letijo, s filmi in glasbo. Dobimo slušalke. Wow, tega ni na
Ryanairu. Najdem dober film in polet še prehitro mine. Vmes dobimo res okusno
večerjo in celo čaj ali kavo po večerji. Let iz Benetk do Istanbula traja 2
uri 20 minut, komaj uspem pogledati film. Za drugo ni časa.
Istanbul je 2 uri naprej od nas, časovna razlika. Namesto
ob 21h, tu pristanemo ob 23h. Pol ure se vozimo z avionom po letališču do
izhoda in nato še dobrih 5 minut z avtobusom. Pristali smo na novem letališču,
namesto zaprtega Atatürka. K sreči, naju odložijo blizu našega naslednjega
gate-a. Letališče je – WOW – ogromno in je prelepo. Se ustavimo za trenutek pred dolgim seznamom poletov. Na vsakih 5 minut leti 4-6 avionov. Noro! V Free Shopu se posladkamo
z rahatlukom – imajo ga kar za pokušino, poskusimo kar vse vrste in si
obljubimo, da ga nakupimo na poti nazaj; se založimo z Jack-om, pri arabcih je
alkohol potem problematičen.
Za Dubaj je let ob 01.25, nočni. Imamo
tisti veliki Airbus, ko v eni vrsti sedi 8 ljudi. Vse bi bilo super, celo
dojenčki ne jočejo, ampak prav za nama sedita 2 mlada španca, ki vseh 4,5 ure
poleta ne nehata klepetati. Kako lahko govoriš nepretrgoma 4,5 ure?!
Trenutek nekje nad obalo Kuvajta, smo skoraj 12 km nad zemljo:
No, pristanek v Dubaju je nekaj
specialnega, vsa letala naredijo krog, letijo eno za drugim, vidi se, kako
veliko prometa je. Ob 06.30 zjutraj je mesto še v soju luči. Celotno letalo
naredi WOW, ko zagledamo v meglici Burj Khalifo. Res je visoka! Kar štrli v
nebo! Čudovito!
Ni komentarjev:
Objavite komentar