Križarjenje: en dan v Abu Dhabi

Sončno, +26°C

All on board: 20.30.

Ladja prispe v Abu Dhabi že zelo zgodaj, mogoče ob 7h ali še prej. Ko se zbudimo, smo že v Abu Dhabiju in zunaj se šajna sonce. Čudovito jutro s pogledom na skyline Abu Dhabija!

Kaj videti v Abu Dhabi:

Edini kraj, ki ga ne smeš izpustiti v Abu Dhabi je Velika mošeja Šejka Zayeda. Vse ostalo glede na čas in želje.

»Center« mesta: Corniche plaža in promenada, Etihad square, Etihad Towers z razgledno ploščadjo in barom na 74. nadstropju, 7-zvezdični Emirates Palace, Predsedniška palača, memorial Founders, Heritage Village, Abu Dhabi Marina Eye poleg Marina Mall. Poševna stavba Capital Gate in okrogla stavba  Aldar HQ. Muzej Louvre na otoku Saadiyat in Saadiyat plaže. V predelu Yas Ferrari zabaviščni park in možnost ogleda in vožnje po trasi Formule 1 Yas Marina Circuit.

Prevozi v Abu Dhabi:

Abu Dhabi nima podzemne. Lahko se voziš z avtobusi, v tem primeru moraš kupiti predplačniško kartico (tista iz Dubaja ne velja). Če si v mestu kratek čas in se nočeš ukvarjati z avtobusi, taksi je še vedno dobra in cenovno razumna izbira. Štartnina v pristanišču je 25 AED, v mestu 5 AED, vsak km je cca. 0,40 €. Vožnje po mestu so 4-8 €, daljše razdalje 10-15 €.

Iz pristanišča vozijo brezplačni shutlle-busi do World Trade center Mall-a in do Abu Dhabi Malla. Iz prvega prideš peč do plaže, drugi je bližje mošeji. 

Gremo skozi cruise-terminal, vsakokrat so varnostne kontrole prtljage in oseb, za nazaj preverjajo tudi ladijske kartice. Terminal je velik, dela WiFi, nekaj je trgovin s tem, kar naj bi turist tukaj kupil.

Pred terminalom je že parkiranih več avtobusov za organizirane izlete, Hop On busi, taksije. Mi se odpravimo v mesto s shuttle-om od WTC Mall-a. Ni označen, je pa to mali sivi busek, ki se napolni do zadnjega sedeža. Šofer vseh nas opomni, da prevoz ponuja trgovski center, zato je prav, da center obiščemo in mogoče tam kaj kupimo. Vsi prikimamo, mogoče kdo dejansko bo šel po nakupih. Vsem pa je jasno, da je to poceni način priti iz pristanišča v mesto. Tudi tukaj po pristanišču ne smeš hoditi peš, samo mesto pa je kar daleč. 

Med vožnjo se ustvarja prvi vtis o mestu – veliko in lepo, bolj običajno v primerjavi z Dubajem, predvsem pa je popolnoma prazno, skoraj nič prometa in ljudi. Mogoče je to samo zjutraj tako, mogoče smo bili na takih predelih (razen mošeje), kjer skoraj ne vidiš ljudi. Abu Dhabi mi je ostal v spominu kot ogromno mesto brez ljudi. Kje so vsi???!

Izstopimo pri Mall-u, se sprehodimo skozi še prazen zjutraj hodnik nakupovalnega centra. Nič posebnega, nič nas ne pritegne, običajni shopping center, tudi tu je še vse prazno, niti približno ni podobno Mall-u v Dubaju. Res, mogoče ne raziskujemo dovolj, a cilj nam je mesto. V Abu Dhabiju imamo samo 1 dan in gremo si vsaj malce ogledati mesto. 

Pogled na stolpnici World Trade centra:

Povsem običajne ulice običajnega mesta, se počutiš skoraj domače, samo nebotičnikov je nekaj več. Ni tako megalomansko kot v Dubaju. V običajnem mini marketu kupimo nekaj malenkosti, se sprehajamo proti plaži. 

 Pot mimo Etihad square. Trg je poseben zaradi kipov – simbolov islama. 

Okolica je zelo urejena, za arabski svet je vse zelo čisto.

 Se odpravimo kar do plaže, kakih 200 metrov proč. 

 Corniche je tu prav blizu. Zelo lepa promenada ob plaži, polno je palm in rožic.

Z visokega roba promenade mi pade pokrovček objektiva fotoaparata in odskaklja v vodo. Nemočno jo gledava, kako se utaplja... Globoko je par metrov, a do vode niti ne prideš, moraš vse okrog na plažo in od tam plavati. Gledam mojo »rožico«, ki ščiti objektiv pred sončnimi »zajčki« na slikah, in se zavedam, da bo ta za vedno ostala na kopanju v Abu Dhabi. Sem prav žalostna, ker pokrovčka ne dobiš kar tako v trgovini.  Se tolažim – še dobro, da nisem utopila objektiv ali cel fotoaparat.
Tu spodaj je pristala:

Prideva do plaže. Ta je tako široka in dolga, da se nama ne ljubi niti do vode, tako na pesek niti ne stopiva. Kopati se itak nisva imela namena. Od promenade do vode je vsaj 50 metrov peska.  Ob vodi sicer vidimo nekaj ljudi, družine, a število ljudi niti približno ni primerljivo s tem, kar je bilo včeraj na plaži v Dubaju.

Kar nekaj ljudi se vozi s kolesi in z električnimi skiroji. Skiroji so postavljeni tu pa tam po promenadi, preko neke aplikaciji jih lahko najameš, 15 ali 30 minut je brezplačno. Ravno prav, da se malo potegneš ob 6 km dolgi promenadi.  Aplikacijo bi si morali naložiti že prej, tudi ob najemu najbrž rabiš internet. V Emiratihi je zelo drago uporabljati evropske tarife,  1 minuta klica je 6 €, 1 sms 1 €, 1,30 € za 100 KB prenosa podatkov. Nobenega osebja poleg skirojev, vse je preko aplikacij. Tako, da sva se kar sprehodila.

Sprehodiva se še malo ob plaži in nato najdeva mesto ob cesti, kjer se lahko ustavi taksi, počakava, da naju kdo pobere. Mimo se pelje veliko taksijev, a večinoma so zasedeni. No, najbrž po 5 minutah sva že v taksiju, greva v nasproti ležeči Heritage Village, nahaja se na otoku točno pred mestno plažo. Otok (mogoče celo umetni, gotovo oblika je spremenjena..) je povezan s kopnim preko mostu.

Vožnja je kratka (vsaj za razmere tukaj ;) najbrž manj kot 10 km), za 4 € sva na rtiču nasproti Corniche in centra mesta. 

Heritage Village je muzej na odprtem, je neke vrste etno vas, kjer prikazujejo življenje na tem območju prej, hišice so zgrajene v tipičnem arabskem slogu. Ko so se Emirati razvijali in namesto vasic lovcev rib in zbiralcev biserjev so tukaj zrasli velemesta s stolpnicami, se je šejk Zayed spomnil, da država brez svoje zgodovine ne more obstajati. Tedaj je ukazal, da se po celi državi naredijo t.i. vasice kulturne dediščine, da lahko domačini in turisti spoznavajo zgodovino in tradicionalni način življenja, da se popularizirajo beduinske obrti in navade. 

Najbrž zadeva bi lahko bila zanimiva. Ponujajo jo v vseh izletih po Abu Dhabiju, kot da je to res vredno obiska. Pričakovala sem več. Tako pa… So hišice in celo par živali, kamela in bik in nekaj kur. Nekaj malega razstavnih eksponatov v malem muzeju. Vstop je prost, a ni vreden, da se voziš sem in zgubljaš čas. Občutek je tak, kot da še ne vedo kaj bi s tem krajem počeli… Ni zanimivo. Še najboljše tukaj je razgled na skyline centra mesta. 

 Eden redkih obrtnikov, ki nekaj ustvarja pred očmi obiskovalcev:

V samem Heritage Village je tudi manjša plaža, simpatična, a nihče se ne kopa in se ne sonči, niti kakih klopi ali senčnikov, ni predvideno, da bi se uporabljala kot plaža. Skratka, počutili bi se čudno, če bi se tu odločili za poležavanje na plaži. Če bi se kdo slekel do kopalk, najbrž bi ga hitro prosili da se obleče in ne vznemirja arabsko javnost.

 Razgled na mesto pa je krasen in že zato mi ni žal, da sva se tja zapeljala.

 Tudi v Abu Dhabi sva srečala par zanimivih vozil:

Freddy se je navdušil nad avtovleko, ko se dovozna ploščad skoraj položi na tla. V redu je za nizek avto, recimo kak Lamborghini ;)

Poleg Heritage Village-a je lepo poslikana mošeja in drog z ogromno zastavo Emiratov. Ne vem, če je ta najvišji ali če je zastava največja. Nekje sem brala, da tudi to obstaja v Abu Dhabiju. Tisti beli drog za mošejo, je tisti z zastavo. In skoraj ne morem verjeti, da nisva naredila niti ene slike mošeje in zastave skupaj. :)

Imava "umetniško" sliko ob ogromnem drogu z morda največjo zastavo. Še največja umetnost je bila slikati to tako, kot da je zastava najmanjša na svetu :))) 

Pri mošeji je manjši park, kjer se očitno srečujejo muslimanske družine pred ali po obisku mošeje. Čeprav ni čas molitve, vidimo, da v parku je ogromno smeti od hrane. Tukaj vidimo, da je kar v navadi (kot v Ameriki), da se dobivajo na travnikih in v parkih, si prinesejo hrano in poležavajo na pregrinjalih, si priredijo neke vrste piknik brez žara. Uživajo v hrani na prostem… Nikjer na tem potovanju nisva videla smeti, tukaj pa ja, zelo veliko. Pomislim še - pri nas poleg cerkva ponavadi je pokopališče, tukaj pa - mesto za zajtrk na prostem.

Se sprehodiva ob mošeji in ob drogu. Na pomolu za mošejo en tak krasen kraj za slikati pogled na nebotičnike in center mesta. Še malo prej sva se sprehajala po promenadi na drugi strani.

Narediva tu en kup slik, prijeten kraj, razgled je TOP. Še bi se tam obirali, pa je prišla tja še ena arabska družina, zelo simpatični, 3 generacije skupaj. Pa smo še njih poslikali vseh skupaj, nato pa se odpravili... 

AbuDhabi mesto leži na več otokih in delno na »glavni« zemlji. Center mesta in večji bivalni del leži na zelo velikem otoku Abu Dhabi. Sosednji Yas in Saadiyat se razvijajo bolj kot turistični atrakcije in tematski parki in hoteli. Letališče in več predelov za prebivalce leži na celini. Mi smo se gibali samo po Abu Dhabi otoku in že ta je dolg 20 km – od mošeje do pristanišča, zato taksi je res udoben in še vedno ugoden prevoz. Vse je povezano s cestami in mostovi, razdalje pa so kar neverjetne. Zanimivo, da število prebivalcev mesta ne dosega niti 2 mio, kar je skoraj malo za tako ogromno mesto…  

Med tem, ko se midva sprehajava ob mošeji, naju nagovori nek taksist, če nas pelje. Odvrneva – ne, se še tu sprehajava. Midva greva dalje, njega pa srečamo, ko že greva nazaj, očitno naju čaka. Nas spet pozdravi, ali rabiva prevoz… Tokrat pa ja. Se "predava" taksistu, itak veva, da se obračunava po števcu. Greva do vsega 3 km oddaljen Founders memorial. Lahko bi šli peš, a po teh velikanskih mestih se res veliko hodi, razdalje se hitro nabirajo. Ob koncu skoraj vsakega dneva sva imela 20-30 tisoč korakov, kar je okrog 15-20 km. Zato teh 2 km se potegneva s taksijem. Taksist naju prepričuje, da za 100 € bo on nas ves dan vozil po mestu in ostane prav slabo, ko ugotovi, da naša vožnja je prav kratka. Na števcu je 10 AED, minimalni znesek v taksiju je 12 AED, 3 €. Toliko plačava in izstopiva pri memorialu posvečenemu Šejku Zayedu. Slab biznis za taksista...
Na eno stran se vidi Marina Mall in razgledno kolo. 

Prav tako na otoku ostaja 5-zvezdični Fairmont Hotel, ki zelo izstopa, če gledaš mesto z morja ali obale.  

Founders memorial je že na celini. V bližini memoriala je še več zanimivih zadev – menda najdražji hotel na svetu 7* Emirates Palace, prelepe elegantne stolpnice Etihad Towers in dalje še čudovita predsedniška palača, palača prav iz pravljice. Že ko se peljemo po mostu do memoriala, se vidi preko zaliva Emirates Palace in ogromna prelepa bela predsedniška palača. Kot bi rekli italijani – lusso sfrenato. Razkošje brez meja. 

Memorial je posvečen prvemu šejku Emiratov, ustanovitelju, prvemu predsedniku, »krivcu« nastanka modernih, uspešnih in združenih Emiratov. Sheikh Zayed bin Sultan Al Nahyan. Memorial zajema center za obiskovalce (ki smo ga izpustili) in spomenik Constallation. Ta spomenik je poseben in sem ga res želela videti. V veliki več metrov kocki, mogoče 6-8 m višine je napeljano 11 tisoč kablov in nanje obešeni preko 1300 geometrijskih likov. Glede na to, s katere strani gledaš spomenik, se iz teh kock in kroglic na kablih ustvari podoba šejka. Zanimivo, posebno tudi zvečer, ko je razsvetljeno. Iz enih točk je takoj viden obraz, iz drugih sploh ni jasno, da je ustvarjen kak lik. Zanimivo opazovati. 

Mogoče škoda, da nismo stopili v sprejemni center. Pokažejo kratek film o šejku, če želiš imaš tudi brezplačen kratek ogled memoriala in nekaj informacij. Pri memorialu sva bila skoraj sama, le redko kdo prišel mimo. Je en tak prijeten kraj. Zaradi pogleda na sosednje Etihad stolpnice je še lepše.

Midva sva se tu zadržala kar en čas za fotkanje. Freddy je nekaj slikal v svoji kristalni krogli. Celo varnostnika pri spomeniku je zadeva zanimala, je stopil bližje. Gotovo je moral pogledati, kaj tu počneva čudnega ob spomeniku prvemu predsedniku, ker pa so tako prijazni in vljudni, sploh nimaš občutka da si »sumljiv«. No, saj vse to je bilo dovoljeno početi. Malce smo z varnostnikom poklepetali, pokazal nam je, po njegovem mnenju, najboljšo točko, kjer se najbolje vidi obraz šejka. 
Točka po izbiri varnostnika, obraz šejka se vidi na belem ozadju kocke:

 Po mojem se s tega kota vidi še najlepše, kot da je portret v belem okvirju:

 Fotkanje skozi "čarobno" kroglo:

Ob cesti zraven zanimivo stojalo za kolesa. V Abu Dhabiju, vsaj v tem predelu ob obali sva videla več ljudi na kolesih ali skirojih, pa tudi več postaj. Je mesto bolj prijazno do kolesarjev, predvsem z razdaljami. Center ni tako ogromen kot v Dubaju. 

Čudovito elegantne stolpnice Etihad Towers so ves čas nam pred očmi, in jih ves čas slikamo. V eni od teh je na 74. nadstropju obstaja razgledna ploščad, ki je odprta za javnost. Plačaš neko vstopnino, blizu 20 €, ki pa vključuje tudi konzumacijo v kavarni v stolpnici. Midva nisva šla. Sploh do tu sonce nama je že tako speklo glavo, da počasi nama je bilo dovolj praznega, čeprav lepega, mesta. 

Lih ker je zraven, poškiliva v park ob hotelu Emirates. Stavba hotela je res kot iz pravljici o Ali Babi. A tako na daleč ne vidiva dragih podrobnosti. 

Vhod v hotel je prav tako lep in svečan, hotelu primerno. Pred vhodom je mali park z vodnjaki in rožicami. Naredimo par fotk, naprej pa ne greva. Ves ta blišč to ni za naju, midva sva bolj za simple zadeve. Sicer pa tudi v ta hotel je dovoljeno priti »na ogled«, dostopen je sicer del hotela, a lahko greš na kapučin ali sladoled, ki ga okrasijo s pravim 24-karatnim zlatom. Vse to za primerno ceno.  

Prelepa vhodna vrata v park Emirates. In niso edina. Naprej še en tak ali morda še lepši vhod! 

 "Zlata" stolpnica:

Prav blizu tukaj je tudi razkošna predsedniška palača. Oz. presidentska. Med vožnjo sva jo deloma videla z mosta, del, ki gleda k morju. Okrog palače je ogromen park, po katerem obiskovalce vozijo kar z avtobuskom. Seveda, le po delu, ki je obiskovalcem namenjen. Do tukaj je že Freddy toliko nejevolen in sonce res utruja, vse skupaj nekako nas ne navduši in ne »potegne«, tako se odločiva, da med veličastnimi belimi palačami v Abu Dhabi izberemo Belo mošejo šejka Zayeda. Tega ne smeš tu izpustiti. Zato predsedniško palačo ne greva niti pogledati bližje, niti ne vem natančno, kje je vhod za obiskovalce. Se peljemo mimo enega od vhodov k predsedniški palači, deluje zelo zaprt in varovan:

Palačo sem videla na slikah, žal mi je, da je nisva pogledala, a tako je na križarjenju. Imaš le en dan časa, redko kdaj več, da si ogledaš nek kraj. Lahko narediš do skrajnosti natrpan program in ga skušaš izpeljati, tak dan je podoben maratonu in na koncu se tako tudi počutiš. Lahko si izbereš le nekaj točk, ki te najbolj zanimajo (po opisih, ni nujno, da se izkažejo za odlične v resnici) in pogledaš to. Jaz si vedno naredim max možen načrt, vnaprej pa vem, da vsega ne bova pogledala in celo včasih sem zaradi malce razočarana. A vseeno bolj nama ustreza, da pogledava manj, v bolj umirjenem ritmu, toliko, kolikor nama paše v nekem trenutku, preden postaneš nervozen od utrujenosti. Tako za naslednjič imava že nekaj načrtov v Abu Dhabiju. ;)

Direkt pred hotelom Emirates ustaviva en taksi, že vnaprej vprašamo taksista, če lahko plačujeva s kartico, ker lokalne gotovine imamo malce več kot 10 €, vsega 55 AED. Kaj si je mislil taksist, ko je pobral pred najdražjim hotelom par z enim bankovcem v žepu, ne vem ;). Rekel je, da tega bo dovolj za vožnjo do mošeje, da pa kartic ne vzame. In če rabiva, nama ustavi kje pri bankomatu. Peljal nas je (po moji oceni) malo okrog, da je račun za vožnjo bil 52 AED, trajalo je to nekje pol ure. Ko sva se peljala iz mošeje v pristanišče za približno enako ali celo malce daljšo razdaljo sva plačala lih tako 52 AED.  

Taksist nama je povedal, da je zunaj »vsega« 24˘C, čutila sva to kot bi pri nas bilo preko 30°C. Kako drugačno sonce je.  

Nadaljevanje ogleda Abu Dhabi - mošeja šejka Zayeda, naslednji post.