Jakobova pot: Avber - Tomaj - Kreplje

Hojo po Primorski veji Jakobove poti nadaljujem po "kosih". Zadnjič sem prehodila del iz Štjaka v Avber, tokrat pa grem dalje, iz Avberja v Tomaj in dalje - v vasico Kreplje le nekaj km od meje z Italijo.

Jakobova pot: Štjak - Avber

Potem, ko sem prehodila nekaj krat Camino de Santiago po Španiji, zelo sem si želela prehoditi Jakobovo pot tudi po Sloveniji. Običajno je pri  meni težava v tem, da imam premalo časa (beri - dopusta) za vse popotniške želje. V zadnjem letu časa je bilo na pretek, turistični delavci smo že več kot 6 mesecev na čakanju zaradi Covid-ukrepov. Bi rekla, da je zlati čas za prehoditi katero koli pot, ampak spet je zagonetka - meje občin in regij se ves čas zapirajo, še večji problem - nimaš kje prenočiti. 

Nekega dne, naveličana lokalnih poti, sem si rekla, da grem prehoditi vsaj en del Jakobove poti, tisti, ki spada v našo Obalno-Kraško regijo. Vsak dan se vračam domov, vsak kos poti prehodim dvakrat - do dnevnega cilja in nazaj do avtomobila. Veselje sem si razdelila na 3 etape, vsaka nekje po 5-7 km v eno smer: Štjak - Avber -Tomaj - Dol pri Vogljah.

Ko bo etap več, bom naredila kak zbirni post. Ta se začne v Štjaku, prvem naselju Jakobove poti na Krasu.

Zimski pohod na Ratitovec

Zima v gorah se je letos obdržala do pozne pomladi. Zimski lockdown nas je prikrajšal za kar nekaj pohodov, zato spomladi smo lovili dneve, ko je bilo dovoljeno se premakniti iz svoje regije. Nekega četrtka je vlada določila, da od petka za obalne prebivalce je spet dovoljeno obiskati preostalo Slovenijo. Vreme sicer je bilo napovedano nestabilno, a ker že imam negativni test (a ni grozno, da za iti v neskončne prostore gora potrebujem dan prej se testirati, da nisem slučajno okužena s famoznim virusom?), se spomnimo, da bi takoj v petek šli na Ratitovec. Na Ratitovcu je še vedno sneg, poti so uhojene in če bi se vreme začelo kvariti, do avta vseeno ni zelo daleč. 

Kako na ogled skokov v Planici z Vitranca in Ciprnika

Skoki v Planici, letos brez gledalcev, so nas konec marca spomnili, da bi si jih le ogledali s pobočja sosednjega Ciprnika. No, v resnici, smo želeli v hribe, kjer so še vedno zimske razmere, ampak na vikend skokov Planica je kar klicala in šli smo v Kranjsko Goro.