My red map


visited 47 states (20.8%)
Try Neptyne, the programmable spreadsheet

sobota, 30. december 2017

Camino Primitivo. 14. dan: Santiago de Compostela – Madrid – Venezia

To je zadnji post o Camino Primitivo. Začetek vsega je tukaj.

Vso noč smrči naš francoz in še par ostalih. Slobodanka celo sredi noči vstane in prosi francoza, da se malo obrne, nato je bolje. OK, saj to je še zadnja skupna noč.

Zajtrk v jedilnici seminariji, ob pol devetih greva že ven. Najprej se ustavimo na tržnici – komaj pripravljajo. Slobodanka kupi malo domačega grozdja (na Primitivo sem prav pogrešala grozdje, sploh ne gojijo trt). Greva po Compostelo.

petek, 29. december 2017

Camino Primitivo. 13. dan: Santa Irene – Santiago de Compostela. 7 ur, 24,4 km.

Sončno, 27°C

Za mano je »čudovita« noč – več ljudi smrči, pod oknom je prometna cesta... A mi je že čisto vse ravno, del folklore. Celo sem naspana. Štart brez zajtrka, ničesar več nimamo. In ker je konec blizu, niti več ne kupujemo. Za zajtrk se ustavimo v baru poleg nekega hotela 1,5 km naprej od prenočišča. Kava, popečen kruh, maslo, marmelada, čudovito!

torek, 26. december 2017

Camino Primitivo. 12. dan: Melide – Santa Irene. 8,5 ur, 30,5 km.

Sončno, 27°C
Ker so se vsi zbujali in vstajali zgodaj, nikakor se ni dalo dolgo spat. Ob 07.20 smo že na poti. Kaj pa češ drugega? Tako smo še v temi pri tistem lepem kamnitem mostičku v gozdu, ki je na vsaki sliki, kadar se govori o Camino Francese. Meni je žal, da se nič ne vidi. Slobodanka (dobra dušica) predlaga, da počakamo, da se zdani. Ah, ne moreš sredi gozda stati uro, samo zato, da bolje vidiš mostiček. Z lučko na glavi ga prečkamo.

sobota, 16. december 2017

Camino Primitivo. 10.dan: Lugo – Ferreira. 7,5 ur, 27 km

Spremenljivo oblačno, 24°C
Zvečer se le premaknem v drugo spalnico, proč od francoza, za katerega vem zagotovo, da smrči. Ben, tudi v drugi spalnici je nekdo smrčal. Ni načina, da se temu povsem izogneš, samo svoja soba v hotelu.


Spet je megleno jutro. Prečkamo celotno mesto, najprej zapustimo obzidan center mesta skoti vrata Santiago. 


petek, 15. december 2017

Camino Primitivo. 9.dan: Cadavo – Lugo. 8,5 ur, 30 km.

Spremenljivo oblačno, 25°C
Ob 07.15 smo že zunaj. Je še čista tema. Lučko imam »varno« skrito nekje globoko v rucaku. Enostavno se nisem spomnila pogledati ven, kakšno je vreme in ali je že svetlo. Rosi, vlaga kar stoji v zraku. Oblečem vetrovko, a se v njej takoj skuham. Klanec navzgor je že takoj na začetku poti, zato je toliko bolj toplo. Sitna sem, ne vem, kako me je Slobodanka prenašala in poslušala. Preklinjam, da smo se odpravile na pot še v temi, nič se ne vidi.
Še dobro, da se danes v redu počutim, včerajšnje slabo počutje je mimo.

A okrog osme ure se zdani, vse je videti lepše, pot je prav prijetna. Na nekem delu se pot razcepi na »novo« in »staro«. Ubereva novo, daljšo, pot. Malo stran s poti, na jasi med starimi hrasti je osamljena cerkev Nuestra Senora del Carmen iz 15. stoletja, ki pa ob tej uri je še zaprta.

četrtek, 14. december 2017

Camino Primitivo. 8.dan: Fonsagrada – Cadavo (Baleira). 7 ur, 24 km.

Oblačno, dež, 18°C

Zbudim se ob 08.10. Šokirana, ko pogledam na uro. Pomislim, če se mi na telefonu ni premaknila ura. Nato se spomnim, da za Španijo ure sploh nismo rabili premikati. Ker sva same v sobi in zunaj je tema, nič in nihče ni naju zbudil. Običajno albergue moraš do 8.ure že zapustiti. Tukaj, na srečo, nas nihče ne preganja. V albergue sta še samo Giorgio in brazilka, se pakirata, ostali so že vsi šli! Zaspali smo!!

sreda, 13. december 2017

Camino Primitivo. 7.dan: Grandas de Salime – Fonsagrada. 7,5 ur, 25,5 km

Sončno, 21°C

Zjutraj stopimo ven iz albergue, je še tema. 
V baru poleg cerkvi (v teh malih mestih je vedno edino »življenje« na trgu ob cerkvi) Slobodanka spije kavo. 

petek, 8. december 2017

Camino Primitivo. 6.dan: Berducedo – Grandas de Salime. 6 ur, 22,5 km

Sončno, 19°C

Eden treh francozov je ponoči ta-ako smrčal... Zunanja luč pred albergue je sijala vso noč točno v spalnico. Vedno manj se zmenim za moteče elemente ponoči. Tudi ko ne morem spati, ko kdo smrči ali se sprehaja po spalnici sredi noči, pač čakam, da bo tudi to mimo in da bo tudi mene pobral spanec. Važno, da ne odpiram oči in se ne pustim predramiti pred časom. Po vsem tem je bilo čisto običajno za Camino jutro – kava, kruh, vsakokrat znova zlaganje nahrbtnika. Štart je ob 8h.

petek, 1. december 2017

Camino Primitivo. 5. dan: Borres – Berducedo, ruta de los Hospitales. 9 ur, 24,7 km.

Sončno, 23°C
16 ljudi v eni spalnici. Ko se vsi umirijo, celo spim. Čeprav se večkrat zbujam, vsakokrat, ko kdo smrči, se obrne ipd. Vstajati začnejo ob 6h zjutraj. Vrata spalnice se ne zapirajo, čez 2 metra »kuhinje« so že vhodna vrata – tako kot bi spal zunaj, če so vhodna vrata odprta. Seveda, so vhodna vrata ves čas odprta. Ljudje nosijo svoje stvari ven in se tam pakirajo (noter itak ni prostora), da iz vljudnosti še ne prižigajo luč v spalnici, dokler še nekdo spi. Oziroma – se dela, da spi. Ker pri takem vija-vaju prav spati je nemogoče. Ena mlada punca iz Nemčije je spala zunaj v šotoru. Zjutraj briše roso s šotora in ga pospravlja. 

sreda, 29. november 2017

Camino Primitivo. 4.dan: La Espina – Borres. 8,5 ur, 28,5 km.

Oblačno, 16°C

Se zbudim okrog 6h, ob 6.30 že vstanemo. Dobro, da je dež ponehal. Budna sta že samo francoza, onadva sta vedno zgodnja. Še v temi štartamo.

nedelja, 26. november 2017

Camino Primitivo. 3.dan: Cornellana – La Espina. 8 ur, 20 km.

Sončno, 24°C
Tako lepo je bilo spati v samostanu, da poležavam v postelji še vse do 8.ure, kar za razmere na Camino je zelo pozno. Običajno vsi vstajajo najkasneje do 7h. Danes pa... Sploh ni občutka za čas. Zajtrk, na pot se odpravimo prav po nedeljsko – ob 9h. 

sobota, 25. november 2017

Camino Primitivo. 2.dan: Escamplero – Cornellana. 8,5 ur, 25,5 km.

Sončno, 22°C
Noč je zelo mirna. Čeprav slišim vsakega, ki gre mimo ali se obrača, se zelo dobro naspim. Lani sem imela velike težave in prvih 3 dni sploh nisem mogla spati v skupnih spalnicah... Od 6h dalje se vsi začnejo zbujati. 15 minut pred sedmo vstanem tudi jaz. Skromen zajtrk – hvala Barcafe za enkratne doze turške kave :) – kava in biškoti. Rucak spakiram lepše kot doma, je pa še vedno čep poln – manjkajo stranski žepi, ki se razširijo.
Ob 8h – štart. 

Camino Primitivo. 1.dan: Oviedo - Escamplero, 1,3 km + 12,5 km. 3h 45 min.

Spremenljivo oblačno, 21°C
Uvodni post o Camino Primitivo je bil tukaj, še pred odhodom na Pot.


Dan se začne z budilko ob 3.20. Noro! Bujenje ob taki uri, to res ni zame. Ob 3.45 prijateljica od Slobodanke nas že pelje na letališče v Benetke. Let imamo ob 7h zjutraj. Ko pridemo skozi prvi tunel, se Slobodanka spomni, da je pozabila doma letalsko karto. Se vrnemo. Na letališču smo 1 uro 10 minut pred letom. Varnostno kontrolo pred poletom komaj uspemo dati skozi pravočasno.

nedelja, 19. november 2017

Lago Maggiore Marathon: pohajanje in tek

Prvi novembrski vikend smo se odpravili na tek ob jezeru Maggiore - Lago Maggiore Marathon (čeprav jaz tečem "samo" 10 km, ne 42 km, ampak tudi to je zame dosti in je dosežek). Prvi dan izkoristimo za izlet v okolici - Lago di Como in Verbania
Drugi dan zjutraj je bujenje že pred sedmo uro - čaka nas jutranji tek. Ker je za dan maratona deževna napoved in ker nismo sigurni, ali bomo  jutri sploh tekli. Tisti, ki tečejo daljšo razdaljo, štartajo že ob 7h, jaz pa imam še uro časa, preden me "poberejo" ob hotelu, da skupaj nadaljujemo. Ta čas se odpravim na sprehod na drugo stran od hotela, ne proti centru, temveč nazaj, proti kampu.


sobota, 18. november 2017

Jezero Como in jezero Maggiore

Prvi novembrski vikend je bil rezerviran za tek v Italiji, na lago Maggiore (lago v italijanščini pomeni jezero in na Primorskem nobeno jezero v Italiji nihče ne imenuje drugače, kakor lago ;) zato sem 3x pogledala, kako sem napisala naslov posta).
Lani smo se udeležili teka ob Gardskem jezeru (Garda Trentino half marathon), bilo je krasno, priložnost smo izkoristili še za izlet v okolici. Zato letos smo se že maja meseca prijavili na podoben tek - tokrat v Verbaniji ob lago Maggiore.
Do jezera Maggiore je približno 6 ur vožnje, a pot malček skrajšamo in se najprej ustavimo v mestu Como ob jezeru Como. A tudi do tu smo se morali voziti po prepolnih italijanskih avtocestah vse do Milana in še malo naprej.
lago di Como


sobota, 28. oktober 2017

Križarjenje po Dalmaciji: Milna - Stomorska

Začetek križarjenja - Split


Po prijetnem večeru se zbudimo ob 7h, leni in skoraj že utrujeni od nič početi. Freddy je slišal domačine galamiti do 4h zjutraj, jaz sem pa lepo spala.

sobota, 21. oktober 2017

Križarjenje Dalmacija: Stari Grad - Bol

Začetek križarjenja je bil v Splitu - prvi post.


Se zbudim lih v času sončnega vzhoda. Zunaj piha in hladno je, zato se vrnem nazaj v posteljo. Spimo do 8h, se naspimo vse za nazaj, kar do zajtrka.

Križarjenje Dalmacija. Korčula - Hvar

Začetek - v Splitu.

Ob 5h nas prebudijo motorji, barka izpluje. Ker smo sedmi v nizu bark, smo se morali premakniti, saj barke pred nami želijo izpluti čim prej, gredo za Dubrovnik, se bojijo slabega vremena, pa v Dubrovniku je zelo malo mesta v pristanišču v centru. Barke, ki ne uspejo tja med prvimi, se morajo parkirati v pristanišču ven iz centra, tam, kjer se parkirajo velike križarke. Nas Dubrovnik ne zanima, ampak, ker so vžgani motorji težko spimo. Izkoristim jutranje bujenje in grem ven pogledat sončni vzhod. 

petek, 20. oktober 2017

Križarjenje Dalmacija: Vis - Lastovo - Korčula

Začetek križarjenja: Split

Zbudimo se že ob 7h. Kapetan nam je že zvečer najavil, da načrtuje zgoden odhod, da bi poskusili priti do Biševa, otočka v bližini Visa, znanem po prelepi Modri špilji. V jamo lahko prideš le po vodi ob mirnem morju. Noter te peljejo z malim čolnom, še skloniti se moraš, saj skale so zelo nizko nad vodo, če pa je voda visoka ali razburkana, noter sploh ne prideš. 
Dokler zajtrkujemo, se kapetan poveže s špiljo  in dobi informacijo, da ne bo mogoče priti noter, je že zdaj preveč razburkano. To tudi vidimo – morje je vse prej kot mirno, čez hrib na otoku se je zasidral grd temen oblak. Sprememba načrta – plujemo na Lastovo. 

četrtek, 21. september 2017

Camino Primitivo. Pred štartom.

Po lanskem Camino Portugese celo zimo nekako delamo zaključke in sestavljamo skupaj vtise. Napisala sem podroben blog. Ne glede na fizično utrujenost na koncu in željo se vrniti domov, čez nekaj časa se zavedam, kako izjemna izkušnja je bila to. Še vedno berem bloge drugih, ki so bili ali se komaj odpravljajo na Pot. Ali je to tvoje, ali ne... Bolj, ko se bliža pomlad, bolj zori želja, da bi morali Camino ponoviti. Viktorija je odločena, da bo šla Camino del Norte, mesec dni dolgo pot ob obali Biskajskega zaliva ob Atlantiku. Vsake toliko me »spomni«, da morava še kdaj na Pot. Jaz težav nimam, točno vem, da za mesec dni ne morem od doma, predvsem ne od službe. Maja meseca se kristalizira ideja, da pa lahko gremo krajšo pot, recimo Primitivo, pa bo Viktorija šla Norte nekoč, ko bo več časa... Celo poskušamo prepričati Freddyja, da tudi njemu bi to šlo, pa se ne pusti prepričati...

petek, 15. september 2017

Križarjenje Dalmacija: Split - Vis

Začetek potovanja: Kako sva prišla do Splita


Jutro začnemo brez kave, brez zajtrka – ker v našem »hotelu« (študentski dom Franja Tuđmana) ni zajtrkov, ni kavarne. Se odpraviva kar h pristanišču, da greva tam na kavo. Parkirava se na pomolu, da lahko takoj odnesemo prtljago na barko. Sobotno jutro v Splitu – to je živi prometni kolaps! Da je vse bolj zabavno, naša barka ni več tam, kjer je bila včeraj zvečer (nalašč sva bila pogledat, kje je…), temveč na drugem koncu. Peljemo se kar na pomol, ob barki še skoraj uro čakamo, ker jo bodo lih kar premaknili na sosednji privez – » evo još pet minut«… Na pomolu, brez zajtrka, brez kave, na soncu, skoraj sem zlezla skupaj, pritisk mi je padel na 13…

nedelja, 3. september 2017

Križarjenje po Dalmaciji. Split.

Nekaj let nazaj sva bila na dopustu na čudovitem križarjenju z majhno leseno barko po otočkih Kvarnera. Vsa leta od takrat želiva ponoviti to zgodbo, vendar bolj južno, v Dalmaciji. Lani sva se spomnila rezervirati januarja za avgust in je bilo že vse zasedeno. Zato lani septembra, takoj, ko so razpisali programe za 2017, sva rezervirala svoje križarjenje po hrvaških otokih iz Splita. 

četrtek, 10. avgust 2017

Dan v Rimu: Hop On Hop Off

Začetek, o naših počitnicah v Rimu, je tukaj. Sicer težko imenujem to počitnice, nič nisva počivala... Rim je ogromen, ljudi in prometa je res veliko. Zadnji dan sva bila utrujena že zjutraj. Prazaprav že zvečer sva naredila "izjemen" načrt - zadnji dan se bova vozila s Hop On - Hop Off avtobusom in tako si ogledala vse, kar nam še manjka... 

ponedeljek, 7. avgust 2017

sobota, 5. avgust 2017

Kako nas je dež pregnal z Montaža

Poletje na višku, na Obali ni poštenega dežja že od sredine maja. Konec julija gremo na Montaž, seveda si obetamo lepo vreme in ne jemljemo v obzir napovedi, ki kažejo neke plohe ravno v času kosila.

ponedeljek, 24. julij 2017

Dan v Rimu. Obisk Vatikana

Začetek rimskih počitnic:
Rim, prvi dan
Drugi dan - antični Rim

Na spletu piše, da Rimski Papež vsako sredo ob 10h pozdravlja obiskovalce, ki pridejo na trg Svetega Petra v Rimu. Zato, ne glede na to, da nisva prav pobožna in religiozna, sredo v Rimu sva že vnaprej namenila za obisk Vatikana. Če si že tam, je fino, da greš pozdraviti Papeža, sploh pa Papa Francesco je zelo prijetna oseba.

sreda, 19. julij 2017

Jezerska Kočna

Jezerska Kočna. To sem že slišala. Vem, da je zahtevna gora. Nisem pa sploh vedela, kam jo postaviti, kje se nahaja. Če se iz Ljubljane pelješ proti Jesenicam, na desni strani med prvimi hribi bo Krvavec, zadaj za njim pa štrli ven skalni vrh Jezerske Kočne, pa drugih gora zraven. Peljemo se za Jezersko (zato Kočna je Jezerska), pokrajina je čudovito lepa, hiše so urejene kot le na Gorenjskem znajo. Pri jezeru (zato je Jezersko) se ustavimo in ugotovimo, da hoje bo za približno 1 uro več, kot smo računali, saj avtobus ne sme naprej od Planšarskega jezera. Ozka asfaltirana cesta sicer vodi še par kilometrov naprej, do parkirišča pred izhodiščem v goro... Ker nas je kar precej, smo z avtobusom in moramo cesto prehoditi peš.

sreda, 12. julij 2017

Dan v Rimu: Rimski Forum in Kolosej

Kako sva prišla v Rim in kaj sva tam videla prvi dan je mogoče pogledati tukaj.
Že doma sem imela v mislih, da eden od dni v Rimu morava nameniti antičnemu Rimu in potepanju po ostankih nekoč mogočnega Rimskega imperija.


torek, 27. junij 2017

4 dni v Rimu

Nisva še bila v Rimu in že dolgo se poigravava z mislijo, da je skrajnji čas, da obiščemo tudi Rim. Sva bila skoraj po vsej Evropi, v Rimu pa ne... Februarja opazim reklamo Ryanaira, da spomladi se odpira nove letalska linija iz Trsta za Rim, 40 € povratna karta. O ja, zdaj pa greva. Takoj kupim karte za maj.


Ker so karte kupljene toliko vnaprej, vmes imava še potovanje po Italiji, pa en kup drugih dogodkov, da nekako nimam časa želje pripravljati kak poseben program za ogled Rima. Iz glave veva, kaj bi rada videla – Vatikan, Kolosej, fontana Trevi, Španske stopnice. Pa aperol-spritz, pa kava, pa sladoled, pizza in pašta... Nič muzejev, samo uživati in loviti vzdušje... V mesecih pred potjo pogledam par spletnih strani, ugotovim, da je z Vatikamnom komplicirano, bi se moral naročiti vnaprej za točno uro ogledov (v glavnem me zanima le Sikstinska kapela...), da sicer so blazne vrste za vstop. Se odločiva, da se bova nič vnaprej dogovarjala, če ne bo gužve - bova šla, če pa bo predolga vrsta, pač bova ta čas porabila kje drugje... 


petek, 16. junij 2017

Pohod na Begunjščico

Begunjščica je tista gora, ki jo vidiš, ko se pelješ iz Ljubljane na Bled, je na desni strani, medtem, ko ti zavijaš levo na Bled. Ali tista, ki jo vidiš v daljavi, ko gledaš z Blejskega otoka proti Bledu in je ona tam daleč v ozadju. No, je ena tistih, visokih... Visoka je 2060 metrov. Najlažje pa jo "najdeš", če na krožišču Avsenikov zaviješ kar v Begunje.

nedelja, 30. april 2017

Italian Roadtrip 2017: Venezia

Začetek potovanja po Italiji: Verona & Mantova

Prebudimo se v čudovito sončno jutro.  Benetke vidimo nasproti kampa - na drugi strani zaliva. Danes je v planu samo Venezia. Koliko krat sva že bila tukaj, vsakokrat sva navdušena. 

petek, 28. april 2017

Italian Roadtrip 2017: Ravenna

Začetek potovanja: Verona & Mantova


Danes zgodaj štartamo. Pot iz Firenc leži mimo Forlija v Ravenno, preko prelaza v Apeninih. Tudi sicer na poti ne spimo dolgo – se zbujamo že ob 6.30-07.00, ker zvečer ni ponočevanja ali televizije in gremo dokaj zgodaj spati. 

četrtek, 27. april 2017

Italian Roadtrip 2017: Firenze

Začetek potovanja: Verona & Mantova


Zjutraj zapustimo Piso, tankamo na prvi črpalki izven mesta. Čeprav nismo na avtocesti, deluje, da smo zadeli najdražjo črpalko v Italiji (v Italiji nimajo enotnih cen na gorivo, praviloma na avtocestah je dražje kakor na lokalnih cestah): 1 l diesla stane 1,70 €. Za nami je polovica poti in 640 km, tankat morava, ni kaj, za 54 litrov odštejeva preko 90 €. Za darilo dobimo 2 skodelici za kavo... Imajo neko nagradno igro. 
Ponte Vecchio, Firenze

nedelja, 23. april 2017

četrtek, 20. april 2017

Italian roadtrip 2017: Cinque Terre

Začetek: Verona & Mantova
Deiva Marina


Zbudimo se v oblačno jutro, zunaj je 18°stopinj. Na železniški postaji Deiva Marina počakamo na vlak (bolj se splača kupiti karte za posamezne vožnje med kraji, ne pa skupno »no-limit« karto – mi smo se peljali 4 vožnje, stalo je 10 €/osebo; karta za neomejene vožnje stane okrog 16 €; karte moraš validirati pred vstopom na vlak).


sreda, 19. april 2017

Italian roadtrip 2017: Deiva Marina

Začetek potovanja z avtodomom po Italiji: Verona & Mantova


Zgodaj se zbudiva, jutro je čisto megleno, prav čarobno je. Se odpravim do jezera, ob jezeru so prelepe sprehajalne poti v naravi, nato grem čez most skoraj do mesta, vse je ovito v meglo, mesta se sploh ne vidi. Ko se je pokazal grad na vhodu v mesto, sem se obrnila nazaj... V mesto danes ne grem.


ponedeljek, 17. april 2017

Italian roadtrip 2017: Verona, Mantova

Komaj čakamo, da je zima mimo in da greva spet na pot z avtodomom. Tokrat gremo v družbi avtodomarjev na potep po Italiji. Cilje je Cinque Terre, pet vasic na obali Ligurskega morja. Spotoma pa ogled še več italijanskih mest polnih čara in zgodovine. V planu je kar lep krog po Italiji, cca. 1200 km v sedmih dneh.

četrtek, 16. marec 2017

Velika Planina

Že par let si želim priti na Veliko planino. Kadarkoli, ko sem načrtovala, da bi šla tja, se je naredilo grdo vreme ali celo nevihta, tako do zdaj mi ni nikakor uspelo priti gor. Smo se že začeli smejati - da ne smem si delati načrtov, da moram naravo presenetiti.
Tokrat je bila precej dobra napoved za ves teden. Vseeno še zvečer nisem vedela, ali bi šla res na planino, ali bo vreme zdržalo, 2 uri vožnje, vreme pa se tako hitro spreminja. Zjutraj na Obali je bilo sončno, pa sem si rekla, grem zdaj, pa kar bo bo, sicer nikoli ne bom uspela priti tja. In sem šla.

torek, 7. marec 2017

Estonija januarja - Tallinn

Januarja, zdaj že nekaj let nazaj, bila je zanimiva prilika obiskati Tallinn, prestolnico Estonije. V osnovi je bila to neka službena zadeva, vendar precej družabno-turistično obarvana, tako, da udeleženci srečanja smo bili povabljeni s partnerji. To je bilo obdobje, ko Freddy ni stopil v letalo že dobrih 15 let in leteti s prestopanjem nekam v Estonijo bilo je zanj kar izziv. Estonija je taka uganka, da bilo bi škoda izpustiti priliko.

sobota, 4. februar 2017

Januarski pohod na Blegoš

Konec januarja se odpravimo s planinskim društvom na Blegoš. Za Blegoš sem že slišala, nisem pa še nikoli bila tam. Peljati se moraš do Škofje Loke, nato še naprej, višje v hribe. Naše izhodišče je bilo iz Leskovice - kot je rekel naš vodnik - iz Pleskavice, samo brez P :) In tako smo si vse zapomnili.

četrtek, 12. januar 2017

Adventni izlet v Graz

Vsako leto v decembru se nekam odpravimo na predpraznični izlet, da potem lažje delamo za praznike... Tokrat dolgo si nismo naredili nobenih načrtov, jesen je bila polna potovanj in skoraj ni bilo želje, da bi se spet kam odpravili. Ko pa je prišla sredina decembra in sem se začela dolgočasiti, sva se odločila, da greva nekam blizu in brez zahtevnih načrtov. Greva v Graz, ki je nam blizu, ki ima lepo tradicijo predbožičnih tržnic in kjer še nisva nikoli bila... Ja, glavni moto je bil - greva na kuhančka v Graz!

četrtek, 5. januar 2017

Zadnji 17. dan: Santiago de Compostela – Madrid

Začetek vsega Uvodni post, kaj, kako in zakaj
Čez celo noč se najmanj 10x zbudim, se mi zdi, da je že ura za vstati. Folk se vrača v spalnico še do 1h zjutraj, nato že od 5h dalje odhaja. Moja budilka zvoni ob 5.50. Poberem stvari v temni spalnici, se pakiram na hodniku in skozi temno in prazno mesto hodim do postaje. Poslavljam se od Santiago, od Galicije, od Camino...