Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: UAE: dan na otoku Sir Bani Yas, Perzijski zaliv

Sončno, +26°C

Voda v morju + 22°C

Otok Sir Bani Yas se nahaj v Perzijskem zalivu in spada k emiratu Abu Dhabi. Otok je velik okrog 80 km2 in razen plaž se ponaša s parkom Arabske neokrnjene narave.

Zjutraj se sidramo kak kilometer od otoka. Izkrcavanje na kopno je danes tendersko, zato pa v enem od barov na ladji zjutraj morava dvigniti karto za tender na otok. Karte so podeljene glede na uro izkrcavanja, da se ljudje vsaj malo razporedijo in da niso vsi v vrsti naenkrat. Dobiš poljubno uro od tistih, ki so še na razpolago. Že ko sva na drugem koncu ladje, greva na zajtrk v »lepo« restavracijo, da vidimo, kaj zamujava medtem, ko hodiva v samopostrežno restavracijo, ki je nama najbližja. Ugotavljava, da vse je prepočasno in preveč formalno, pri hrani pa prav zelo drugače ne more biti – za zajtrk vedno vzameva kavo in kruh, maslo in sir, mogoče še kak brioš in kaj od sadja. Skratka, tega se dobi v vsaki restavraciji. Pojeva nekaj malega tu in greva na kavo in pecivo v »našo« bufet-restavracijo. Se nasmejimo in se čudimo italijanski družini za sosednjo mizo, ki si pripravlja 8 (!) sendvičev in jih naskrivaj spravljajo v torbo. Saj na otoku bo za potnike z ladje brezplačni bife, samopostrežno kosilo, lahko ješ kolikor hočeš!

Preštudirava, kaj vse potrebujeva danes na otoku in po labirintih ladje prideva do točke, kjer se lahko vkrcaš na tender. Pa saj v naši ogromni ladji je velika odprtina tik nad vodo! Da je morje razburkano, se jaz ne bi počutila mirno, če bi nas skozi to luknjo zalivalo…

V tender – to je eden od rešilnih čolnov – gre okrog 100-120 ljudi, vsi sedimo. Veliko! Sploh ne deluje, da so tako veliki… A ko pogledamo velikanko ladjo iz tenderja – ojoj, se čutijo razmerja.

Nekaj minut plovbe in smo že na otoku. Sonce, ležerno vzdušje, glasba lih za na plažo. Fotografi in animatorji nas pozdravljajo, danes je pravi dan počitnic. Kot da smo v resortu ob Rdečem morju… Mega! Saj to smo že rabili!

Na otoku se je že 7000 let nazaj naselilo neke pleme in ga je zapustilo nekaj več kot pred 100 let. Še v 70-h letih se je poznalo, zakaj je pleme otok zapustilo – tu ni ostalo nobenega drevesa, viri pitne vode so bili popolnoma izčrpani. Šejk Zayed, tisti, ki je ustanovil Združeni Arabski Emirati, se je spomnil, da bi na otoku naredil rezervat za ogrožene živali iz različnih delov sveta. Tako so tu uredili naravni rezervat. Razen tega, pozneje je bil zgrajen prestižni resort in urejeno nekaj plaž. Na eno od teh plaž pripeljejo goste s križark.

Nama je tu res všeč. Plaža je na ozkem pasu kopnega, med morjem in laguno. Laguna z mangrovimi drevesi loči »glavni« otok od naše plaže in koščka zemlje. Morje na strani ladje je kar valovito, piha veter, v laguni pa je je voda povsem mirna in panorama je prelepa…
"Glavna" plaža na strani morja:

Laguna z mangrovami:

V pesku ob vodi je polno lepih malih školjkic:

Narava je prav puščavska:

Že vnaprej sva si za danes rezervirala supanje, lahko bi to naredili tudi na licu mesta – SUP, kajak, lahko kolesariš, greš hoditi peš ali se voziš z jeepi po naravnem rezervatu in opazuješ živali.

Pogled na našo ladjo s plaže:

Si najdeva svoj plac pod soncem, oz. bolje rečeno - v senci. Razvlečemo brisače, se za 5 minut umirimo, namažemo s sončno kremo in.... le kdo bo ležal na ležalnikih, ko pa nas čaka toliko lepega?!! :)

Na otoku v naravnih pogojih sedaj živijo gazele, zelo redki beli oriksi, azijski gorski ovni, noji in žirafe in še kaj. Izmed velikih plenilcev so tu azijski gepardi in hijene. Poleg tega otok je tudi morski rezervat, tu gnezdi veliko morskih ptic, tu je tudi »vrtec« za oceanske želve. V rezervatu so zelo ponosni, da se živali razmnožujejo po naravni poti, predvsem gepardi…

Po otoku organizirajo tudi izleti z jeepi, vidiš precej živali iz tistih, ki živijo tu v rezervatu – žirafe, zebre, antilope in gazele… Kolikor imaš srečo in kolikor šofer pozna kraje, kjer se živali zadržujejo.

Jeepi, s katerimi vozijo na safari po otoku:

Lov s sokoli je zelo prestižen in popularen v teh deželah. Tukaj smo imeli priložnost prijeti v roko sokola. No, blazino, na kateri stoji, to pa res...

Laguna z malimi otočki in magrovami na njih, prelepo:

Najdemo postajo za supanje in kajak:

Za supanje nam dodelijo inštruktorja, ki gre z nami in nas pelje po najlepših kotičkih. Celo nam pod obvezno na SUP zataknejo rešilni jopiči. Pa saj gremo supati po laguni, kjer mirna voda najbrž nikjer ne seže do pasu! Ampak se mora.

Naš vodnik je ful faca. Tip je maročan iz Essaurije. Tam pa so surferji doma, tam so oceanski valovi. Midva supava tudi doma, navajena pa sva svojih SUPov, ki so dosti stabilni. Se postavim na SUP tukaj in se takoj zvrnem v vodo. SUP je veliko manj stabilen kot naš domač, zato se pa vsi okrog režijo… Folk na veliko spremlja z obale, skoraj nihče pa ne gre supati ali se voziti s kajaki, pa niti ni tako drago… Jaz sem bila sigurna, da če ne rezerviramo, da ne bova niti prišla na vrsto. Tako pa sva skoraj edina.No, eden se je še opogumil za SUP, a očitno je prvič, padel v vodo je vsaj 20x, niti na kolena se ni uspel postaviti. Švab je ostal ob obali vaditi, midva sva se odpeljala naprej, med mangrove… Prelepo.

Voda je nizka, v daljavi vidimo flaminge, stojijo kar v vodi na eni nogi. Ne uspemo pa se jim približati, se hitro odmaknejo. V neki točki sredi lagune je neka konstrukcija, betonsko sidro z neko palico. Na temu je na višini odrasle osebe zelo veliko gnezdo orla ali sokola. »Staršev« ni doma, »dojenčki« pa so… Mi plujemo tik zraven, je neverjetna izkušnja… Le kje še lahko vidiš mladiča orla? Freddy skuša slikati s telefonom, a se boji zvrniti v vodo s telefonom vred… Zato slika je bolj simbolna…

Ponekod je voda tako nizka, da se korenine mangrovij štrlijo ven iz vode. Skušam se jim izogniti s SUPom. Ponekod se vidi moder globlji kanal, skušamo se peljati tam... Zdi se, da na plitvini bomo vsak čas popraskali dno.

Midva po supanju se vrneva na plažo. Pod veliko tendo je že pripravljen barbeque kosilo, veliko solat, sadje in pecivo. Lenariva in uživava na plaži, krasen dan. Na prireditvenem prostoru ponujajo še polno zabave – ples in šiša, igre z animatorji in celo štanti za nakupe…

Ker dolgo ležati ne moreva, se sprehodiva po laguni, preko vode na sosednje peščene otočke polne mangrovih dreves.

V morju je polno školjkic, zelo lepe, a hoditi je lepše v copatkah za v vodo… Na strani lagune je veliko lepše, a hitro ugotovimo zakaj se tu skoraj nihče ne kopa – dno je precej ilnato, pogosto noga se ugreza v mulj, ni prijetno. Prečkava vodo kar v copatkah, voda seže največ do kolen.

Na enem od teh mangrovih otočkov je čista tišina in samota. Pokrajina je prav taka, kot jo je narava ustvarila. Le sledi ptičkov na pesku. Kmalu srečamo »krivca«. Zelo lep kraj…

Školjkice:

Sprehod med mangrovami po otočkih in plitvinah:

Pod vodo:

Domačin:

Samotna plaža:

Tenderji že prihajajo nas iskati in voziti na ladjo. Pravzaprav vozijo ves dan in sploh ni bilo nobene gneče ali čakanja za vkrcanje / izkrcanje.

Na otok se spušča večer... Bil je krasen dan, mogoče celo najlepši na celotnem križarjenju. (Se prav vidim na križarjenju po Karibih...)

Pogled iz okna kajute na otok (naše okno je še vedno umazano, so ga pa potem oprali...)

Ko odplujemo, se kmalu pokaže en čisto majcen otoček, gruča peska sredi morja. Na otočku je samo bel šotor in še nekaj temnega. Slutimo, da se lahko sem pripelješ samo za nekaj ur uživanja na samotnem otoku. A vsaj ena palma!

Ko se vrneva na ladjo, se tu zabava nadaljuje – danes je pena party na bazenu. Spet žurka! In to že ob 17h!

Za zvečer potem se morava še urediti za v restavracijo. Danes je prvi gala večer, se predstavi ekipa, posadka… Se smejiva – sploh nimava nič prostega časa, ves čas se nekaj dogaja. Super je! Večer je zelo lep. Pred večerjo v vseh barih ponujajo penino in drugi aperitivi, brezplačno, običajno pa je proti plačilu. Nato svečana večerja. Sama večerja ni dosti drugačna, a vzdušje je bolj praznično, vmes se tudi skozi restavracijo sprehodi posadka.

Po večerji so v baru plesni večer, pridejo celo ladijski oficirji in plešejo s potniki. Vsi so lepo oblečeni, vse je svečano. Potem greva še v gledališče, tu je še uradna predstavitev podatke, glavnih oficirjev in vodij, ki skrbijo za nas. Pretežno so italijani in srbi. Zanimivo. Sledi še show, zelo lepo. Zvečer greva še na karaoke, dan je postal zelo dolg…