Sončno,
+24°C
Jutro se začne s premikanjem ure – Katar je 1 uro naprej od
Arabskih Emiratov. Že zvečer vemo, da moramo premakniti uro in da v Dohi
pristanemo ob 10h. Zjutraj smo vsi zmedeni – že pred 08. uro smo privezani v
pristanišču. Sprašujemo se, če smo narobe premaknili uro. Nič nas ne odvrne od
zajtrka, tam tudi ugotovimo, da smo pač pristali prej, kot je bilo predvideno.
Imamo fantastičen pogled na skyline Dohe, v pristanišču pa je še
čisto gradbišče, veliko se dela, saj se Katar pripravlja na svetovno nogometno
prvenstvo leta 2022. Takoj za pristaniščem je letališče, letala vzletajo nad
nami vsakih nekaj minut. Na odprtem pa piha in veter je še kar hladen.
Kaj videti
v Dohi:
Tržnica Souq Waqif in Al Fanar mošeja, muzej islamske umetnosti
poleg pristanišča in 8-km Corniche z lesenimi Dhow ladjicami. West Bay City
Centre z nebotičniki. Katara cultural Village s plažo in umetni otok The
Pearl. Velika mošeja in kobilarna. Safari v puščavo in do notranjega morja.
Prevozi:
Iz pristanišča v mesto – brezplačni shuttle. V mestu je komaj
zgrajena podzemna od 06.00 do 22.00, cena vozovnice 2 QR (0,50 €). Avtobus 777
vozi mimo vseh turističnih znamenitosti do Pearla, 10 QR stane vozovnica, če
plačaš direktno šoferju, oz. 20 QR je celodnevna karta, ki jo moraš kupiti
vnaprej. Taksi so poceni, mestne vožnje 5-10 €.
Ob izhodu iz pristanišča na nas »prežijo« turistični agenti,
ponujajo možnost nakupa izletov, takoj zraven lahko menjaš denar. Midva se
ujameva na 2-dnevno karto za HopOn-HopOff bus po ceni karte za 1 dan. To je še
vedno zelo dragih 47 € na osebo, kljub vsemu je to najcenejši Hop-Hop bus v
destinacijah na tem tripu. V osnovi nisem ljubitelj teh avtobusov, a glede na
izkušnjo v Abu Dhabi, ko se nama enostavno ni več dalo klatiti po mestu, z
busom vsaj prevoziva dober del mesta in si ga ogledava vsaj s terase avtobusa. Pa
še prevoz imava rešeno za oba dneva. Že to, da pristanišče je tako velikansko
in mesto je kar daleč od ladje, bilo je super, da imava prevoz in ne rabiva iskati,
s čim priti v mesto…
Pogled iz pristanišča na našo ladjo:
Katarska prestolnica je zelo veliko mesto in, tako kot Dubaj, jo je najbolje
ogledati po »kosih« - srce mesta in stari predel je okrog tržnice Souq Waqif.
Tu zraven v peš dostopnosti je še promenada in mošeja pri islamskem centru.
Naslednji sklop je predel nebotičnikov, tam je tudi ogromen trgovski center
City Center Mall. V tem predelu je ob promenadi lep park Dafna. Naslednji
predel je Katara, kulturna vas, ob kateri je prijetna javna plaža. In četrti
sklop je The Pearl, umetni otok. Toliko postankov smo tudi naredili – 4.
Vhod v pristanišče in stavbe podjetij, ki tu delujejo:
In že smo v mestu. Pristanišče, čeprav zelo veliko, se nahaja praktično v centru mesta. Enkrat, ko ga zapustiš, si že v mestu.
Krožišča tudi tukaj:
Pristanišče v centru za izletniške tradicionalne ladjice.
Turistični bus nas pelje po urejenim ulicam in ob prmenadi. Stavbe so lepe, vse je čisto in porihtano. Je precej prometa, a ni nobenega kaosa, ki bi spominjala na nori promet kje v Egiptu ali Maroku... Red in disciplina.
Roko na srce, Katar ne ponuja velike izbire mest za turističen
ogled. Pred obdobjem naftne evforije na polotoku je živelo vsega skupaj mogoče
20 tisoč ljudi, ki so se šele leta 1878 poslovili od sužnjelastništva in
plemen… Tedanji šejh je naredil večje spremembe in skoraj naslednjih 100 let,
vse dokler so tu našli nafto, je Katar živel z ekonomijo ribičev, iskalcev
biserja in pastirjev. Ko se je pričelo obdobje velike nafte, ljudje so
zapustili nekdanje vasice in pristanišča, te so sedaj le še spomin preteklemu
življenju, ki v 19. stoletju se ni dosti razlikovalo od tistega, opisanega v
Koranu.
Islamski center Al Fanara:
Zjutraj na ulicah je le malo sprehajalcev, čeprav januarja so temperatura zjutraj prijetne, sonce še ni tako močno.
Tradicionalni predel mesta okrog tržnice Souq Waqif, po mojem vtisu najlepši in najbolj zanimiv del mesta.
Po mestu je ogromno modrih taksijev.
Souq Waqif sprva kar prevoziva mimo, si ga pogledava iz avtobusa.
To si pustimo za zvečer ali jutri, to je najbolj zanimiva točka v mestu. Če si
v Dohi lih par ur, to je kraj, kamor moraš priti.
Vozimo mimo vladne stavbe, v Googlu in vodnikih jo imenujejo Amir
Diwan, očitno tu »dela« emir. Naslednji dan so nas tu skoraj aretirali. Napišem
podrobno v naslednjem postu ;)
Vladajoča dinastija Katarja je Al Tani, za katero v hecu pravijo »dober in slab policaj« - oče Hamad je uradno predal oblast sinu Tamimu, vendar dejansko z državo upravljajo oba…
Eden glavnih simbolov mesta je promenada Corniche, ki se razteza
na 8 km ob obali zaliva in je priljubljeno pri turistih mesto za sprehode ob
vodi. Z avtobusom jo prevozimo v celoti in je res krasna. Najboljše tu bi bilo
kolesariti, vsaj v tem letnem času… Ob obali so zgrajene najbolj prestižne
stavbe v mestu, najbolj luksuzni hoteli in drage restavracije. S promenade se odpira čudovit pogled na
nebotičnike na drugi strani zaliva.
Pogled s promenade na City Center:
Z avtobusom je prav lepo se voziti ob obali, z morja sicer pihlja, a temperature so prijetne, imamo streho, tako ne čutimo sonca, v dobri in razumljivi angleščini poslušamo audiovodiča v avtobusu. Krasna vožnja!
Na promenadi so tu pa tam umetniške installacije:
Opazimo maskoto prihajajočega nogometnega prvenstva, je že tukaj...
Izjemno za kolesarjenje ali tek, vsaj pozimi.
Sprehajalci ob morju, tukaj so večinoma prebivalci mesta, turistov je malo, v glavnem tisti z naše ladje...
Izstopimo v poslovnem centru mesta, Doha City Centre,
med stolpnicami. Neverjetno je, koliko gradijo, od daleč se ne vidi, ampak veliko
stolpnic sploh še niso dokončane. Ali hitijo pred svetovnim prvenstvom, ali je
pač tak razvoj….
Nebotičniki so postavljeni eden do drugega, kot gost
gozd… Se sprehodimo po ulici do obale, na križišču je zopet gradbišče, prav do
morja ne greva.
Odsevi v oknih stolpnic:
Stopiva v večnadstropni City Center Mall. Dopoldan je zelo malo
obiskovalcev, trgovine pa že vse obratujejo. V spodnjem nadstropju je
drsališče… Zimski športi veljajo tu za eksotiko.
Se odpeljemo v nekaj kilometrov oddaljeno Kataro.
Katara je zelo prijeten predel mesta, kjer se trudijo ohraniti ta
arabski slog in hkrati mu dodati prestižnost in glamur, vse to z oznako »cultural village«. Tu najdemo »zlato«
mošejo, tu je amfiteater in razstave umetniških kreacij, tu so zelo lepe in
nesramno drage restavracije in bari, tu je shopping center Galerie Lafayette.
Ja, ta iz Parisa, samo, da je tukaj še bolj nobel in drago… No, kljub za to
regijo zgodnji uri – okrog poldan, bilo je kar precej ljudi, ogromno je mladih,
lokalcev, ki se sprehajajo, nakupujejo, posedajo v restavracijah. Nekatere
kavarne izgledajo tako, kot bi prišel na kavo v Versailles. Opažam, da so
ženske večinoma v črnem, obrazi pa niso zakriti, črne abaje so večkrat spredaj
odpete, tako se vidi, da spodaj so v kavbojkah ali pajkicah.
Tradicionalni golobnjaki, se vidi celo nekaj belih golobov.
Klinika za sokole, tukaj je to aktualno, v obliki kapice sokola.
Ulice Katare so pokrite s platnenimi tenti, ki nas ščitijo pred soncem.
Zlata mošeja! Ali je res zlata? Ne vem, v vodniku preberem, da je pokrita z zlatim mozaikom... Svetlika pa se, kot, da je res zlata...
Že na daleč zagledava krasno teraso restavracije Boho nad
plažo in se nameniva tja na kavo.
Sprehod po Katari je zelo prijeten, razgled od amfiteatra na morje
in nebotičniki v daljavi je krasen.
Urejen park ob plaži Katara:
Plaža Katara, delno je to javna plaža, delno je zasebna, najbrž za kak hotel ali klub...
Pogled na amfiteater tik ob plaži. Nekje tu blizu je tudi Opera in kino.
Do terase, kamor sva se spomnila it na kavo, vodi kar precej stopnic ;)
Zato pa s terase imava odličen razgled vse okrog. Tudi downtown v daljavi.
Stopnice in promenada Katare:
Svetilnik na plaži pod nami:
Del plaži, ki je nam bližje, je zasebni, naprej pa je javna plaža. Zvečer se tu zbirajo mladi, je glasba in kak nastop.
Vhod na zasebno plažo:
Terasa te restavracije je res krasen kraj, razgled je top, kava je bila dobra. Cena
kapučina je 6 €. ;) Skoraj smo se že navadili, da so tu take cene… Je pa res,
da to je bila nobel restavracija, celo stranišče je umetniško delo. Kot vodo tu
recimo lahko izbiraš med Evian in Perrier – po 5 € za 0,5l, nobene San
Benedetto. No, stregli so nas trije, na 2 kapučina sva čakala dobrih 20 minut…
;)) Zato pa sva uspela se spočiti, vse poslikati in celo se pregreti na močnem
soncu…
Ob obali je krasno za sprehod.
Zavijemo nazaj v uličice Katare, vidimo, zakaj je to "kulturna vas" - najdemo več razstav in galerej, tudi pod odprtim nebom...
Po Katari se lahko zapelješ z električnim avtomobilčkom, zadeva je brezplačna, vse je na voljo obiskovalcem.
Umetniško izdelani koši za smeti:
Ogledalo sredi ulice:
Tradicionalni golobnjaki, zelo zanimivo.
Modra mošeja s prelepimi ornamenti:
Glavna "avenija" Katare, tu poleg je Galerie Lafayette. Ta del je zgrajen v bolj evropskem slogu, skoraj rimsko-grški. Izdelki iz muranskega stekla kar na trgu:
Galieria Lafayette, šla sva noter in na naslednji izhod takoj ven. Kot bi stopil v Versailles, le da lahko nakupuješ...
Medtem ko čakava naslednji bus, deklica na postaji (na vsaki
postaji avtobusa je en predstavnik Doha-bus, ki ti takoj pove, kdaj je naslednji
bus…) pove, da na avtobusu si lahko jemljemo v hladilniku brezplačno vodo. O,
super, ker edina zadeva, ki nam je manjkala v Katari je supermarket ali vsaj
kak kiosk z vodo…
Naslednji postanek je čez par kilometrov čez mesto - The Pearl Qatar. To bo naslednji post.
Ni komentarjev:
Objavite komentar