Dubai brez nebotičnikov: Bastakia & Deira

Sonce, +20°C

Ponoči smo premagali razdaljo iz Khasaba do Dubaja. Zadnjih 2 dni potovanja je naša ladja privezana v pristanišču Dubaja, tako imamo res dovolj časa za raziskovanje tega mesta. 

Danes je v planu predel »starega« Dubaja – Deira in Bastakija. To je del ob kanalu, Creek-u. Tu so značilne tržnice, tu je del, kjer skoraj ni nebotičnikov, tu živijo tisti, ki v Dubaju delajo, tu so doma manj premožni prebivalci. 

Taksi nas pripelje do Bastakije. Prav dobro se nismo znali dogovoriti, jaz sem imela v mislih predel takoj ob trdnjavi Al Fahidi, on pa nas je pustil na drugi strani predela, ob kanalu in pravzaprav zelo blizu podzemni postaji Al Ghubaiba. Skratka, to je res blizu pristanišča. Izstopimo v bližini muzeja, ta del je bolj turistični, stavbe v starem »arabskem« slogu so tu renovirane ali zgrajene na novo. Prijetno, vendar ni življenja.

Prav kmalu prideva do kanala, tukaj pa je pestro dogajanje, tu je pravi živ žav… 

 Ob Creek-u:

Dubai Creek, ali arabsko Khor Dubai, je morski rokav, ki si utira pot v kopno še 14 km od Perzijskega zaliva. V bližini morja je širina kanala okrog 100 m. To ni reka v pravem pomenu, voda je tukaj morska, deluje pa kot res široka reka, ki deli mesto na 2 dela - Burj Dubai na zahodu in Deira na vzhodu.  

Ravno Khor Dubai je "kriv" za nastanek mesta, ob obalah rokava so se naselili prvi prebivalci tega območja, ribiči in lovci na biser. Pozneje prav tu so zgradili naravno varovano morsko pristanišče. Sedaj ogromna pristanišča se nahajajo na strani zaliva, tovorne ladje več ne plujejo po kanalu, še vedno pa je promet v kanalu zelo pester. 

 Bastakija:

Naredimo en krog po mestnih ulicah, trgovine so tu za Dubaj zelo poceni, vse skupaj pa je veliko bolj enostavno in nič upedenano, kot v dragih in prestižnih predelih z nebotičniki.

 Najdemo celo telefonsko govorilnico iz 20.stoletja. Signala ni. 

Skozi tržnico ob kanalu komaj greva skozi, prodajalci razne navlake nas skoraj prijemajo za roke in vlečejo v svoje trgovine. No, tako se tudi spodobi za arabski svet… Paše pa ne.

  

Mestni trg:

Na drugo stran kanala se peljemo z abro – lesenim čolnom, ki vozi z ene na drugo stran kanala. Taka vožnja stane le 1 AED (0,25 €) in se smatra kot javni prevoz. Na vsaki strani kanala je več postaj, čolni imajo oznako, kateri kam pelje, tega nisva razvozlala, načeloma nama je bilo vseeno, kje nas bo odložil, imela sva srečo, da naju ni peljal prav zelo daleč. 

Z abrami se vozijo v glavnem prebivalci mesta. Za turiste imajo izlet po Creeku, prav tako z abro, a stane 60x več. Vidiš pa skoraj enako. 

Na reki je ogromno prometa z abrami in drugimi čolni. Nehote se nama zdi, kot da smo na Gangesu – polno je indijcev, filipincev, indonezijcev, kaos je prav takšen kot v najbolj obljudenih krajih Indije… Opazim pa posebnost – okrog so večinoma moški, žensk je izjemno malo, še te so pretežno zahodne turistke.

  Vrveč ob pristanišču na drugi strani Creeka, v Deiri:

  

Z lesenimi čolni po kanalu prevažajo celo televizije in drugo belo tehniko. Čudno se nam zdi, da ni posebnega občutka in pazljivosti.

Na drugi strani kanala je predel Deira. Znan je predvsem po tržnicah, ki zavzemajo velik del ob kanalu in si sledijo ena za drugo.

Najprej zavijemo na Spicy souq, začimb je veliko in se Freddy dobro spozna, a kmalu ugotoviva, da ni za nas nič zanimivega, prodajalci pa so precej vsiljivi. Greva dalje. 

 Živahne ulice Deire:

Zlata tržnica – Gold souq – pa naredi vtis. Nekje vmes se utrine misel – le kam z vsem tem zlatom? V nekaterih trgovinah je zelo lep in okusno izdelan nakit, v drugih pa močno pretiravanje. Ogrlice čez celotno oprsje, zapestnice, ki so široke od zapestja do komolca, »oblekica« iz zlatih verižic ipd… Tega ne moraš nositi v javnosti, mogoče le v haremu plesati striptease pred svojim sultanom? ;)

Ugotovimo ceno zlata, nakit vrednotijo okrog 35-45 €/gram, odvisno od števila karatov. Skoraj pred vsako trgovino je predstavnik, ki nas vabi noter, prepričuje, da tu bova gotovo kaj kupila. Skoraj vlečejo za roke… 

Na vsakem križišču Zlate tržnice pa so prodajalci drugačne sorte – »Rolex, sir. Pashmina sharf, Shakira. Pandora silver, good price«. A se ti zdi, da če bi želela kupiti Rolex, bi ga kupila od uličnega trgovca nekje na križišču?? 

Čez čas obupamo, tudi če bi želeli kaj kupiti ali bolj podrobno pogledati, ne moreš, saj te raztrgajo, čim le pokažeš interes.

Se še malo sprehajamo po Deiri, nato poskušamo najti postajo abre za prevoz nazaj na drugi breg. S prevozi je nekaj ugibanja, saj nimava pojma, kako se katera postaja imenuje in samo upava, da nas ne odpelje predaleč.  

Tokrat plujemo mimo neke palače, zelo zanimivo, skoraj nam je žel, da ne plujemo še bližje...  

 Še pogled na Deiro:

Vožnja z abro se je izkazala za eno lepših doživetij v Dubaju, vidiš drugačen Dubai, enostaven in bolj skromen, ne samo glamurno razkošje nebotičnikov...  Dve vožnji z abro so bile izjemno poceni in najbrž je vredno plačati 15-20 € za enourni izlet lih tako z abro po celotnem kanalu. (Je pa res, da mogoče nisem objektivna, jaz imam vedno rada vožnjo po vodi na katerem-koli plovilu...)

Abre: 

Old Dubai,takšen je bil v preteklem stoletju (kdaj so že začeli graditi nebotičniki?):

Nazaj kar dolgo plujemo (imava srečo ;)), še vedno sledimo, kje pristanemo in kako naprej. Žal, tu smo še bolj daleč od trdnjave Al Fahidi v Bastakiji, tako obisk trdnjave storniramo. 

Greva na kavico ob kanalu. Postrežba je izjemno počasna, še vedno se ne moreva navaditi tega… Kaj imajo toliko za početi, za pripraviti 2 kavi? No, cena je kot povsod – 12 € za 2 kapučina. Te kar zaboli… 

 Ob kanalu je prijeten trg. Vse zgodovinski objekti, razne stolpnice, hiše, delujejo bolj kot okras, nismo našli niti ene, da bi lahko šel pogledati noter. Mogoče smo slabo iskali?

Na koncu koncev še največ zapravljamo v trgovinah s fiksiranimi cenami, kupiti kar koli na tržnici je skoraj nemogoče, ne za naše živce. Supermarket v nakupovalnem središču ob postaji metro je velikanski, izbira je neverjetna, cene so normalne, pa še nihče te ne cuka za rokav in ne najeda. Ne vem, kako, slikali smo samo vrsto polic s konzervami tune (kako boš lahko kar koli izbral med vsemi temi vrstami??). Morali bi slikati oddelek z začimbami, suhim sadjem, oreščki, slaščicami... A tam sva bila tako zaprepadena od izbire, da se nisva niti spomnila. Sva pa kar nakupila ;)

Čeprav nismo prišli do trdnjave Al Fahidi, ki sicer je nekje tu v bližini in sem jo res želela obiskati, ker smo blizu postaji podzemne, se odločiva, da zaključimo s potepanjem po zgodovinskem centru Dubaja in se zapeljeva par postaj do Dubaj Frame-a.

Naslednji post - Dubai Frame.