Zadnji dan na križarjenju (Začetek tega potovanje je tukaj). Zapuščamo ladjo. Uradno se po ladji
lahko gibljemo do 10h, kabino pa moraš zapustiti do 8h. No, midva sva šla ven
ob 08.30. Greva še zadnji krog po ladji, novi potniki že prihajajo. Tako sva
bila mi2 12 dni nazaj. Takoj prepoznaš »novince« - še v toplih puloverjih,
zaviti s šali, direktno iz letališča, vsi neprespani in malo zbegani… Se prav
vidim ;)
Slovo od Dubaja - razgled z Burj Khalife |
Let imava šele ob 2h zjutraj, imava še en cel dan v Dubaju.
Najprej se s taksijem zapeljeva do letališča (56 AED), da pustiva kovčke v
hrambi za prtljago. Shramba je v 1. terminalu, zelo blizu izhoda za taksi in
celo takoj ob tistem bankomatu, kjer sem prvi dan pozabila kovček (na srečo, me
je tam počakal, dokler sem se spomnila, da mi nekaj manjka ;)). Hramba ni
poceni. Za 12h računajo 10 € na kovček. Za 12 h in 5 minut – 20 €… To nas je
posebej opozoril fant na sprejemu. Moraš pa imeti gotovino, dirhame, ker kartic ne
vzamejo.
Nič, zadnji dan v Dubaju se nameniva do glavne znamenitosti – Burj
Khalife. Z metrojem greva v Dubai Mall, tam je tudi Burj Khalifa. Obe zadeve
skupaj si zaslužijo kar cel dan časa…
Od postaje podzemne neposredno do vhoda v Dubai Mall hodiva po
pokritih prehodih še vsaj 1,5 km, večinoma so travolatorji, sicer se res
zavleče. Okrog so sami nebotičniki, Burj Khalife sploh ne vidimo, čeprav je še tako visoka :)Vmes nekje najdemo mesto, kjer lahko stopiš ven, za vogalom stavbe zagledava njo – Burj Khalifo. Wow, čudovita, lepa, elegantna! Ja, tja greva danes popoldan. (V mojih možganih je Burj Khalifa ženskega spola, je Ona, nikakor ne On… Res, da je to stolp, ampak to je tudi stavba, stolpnica, lepa, tanka, skoraj krhka… Naj bo »ona«, OK? ;))
Sam Dubai Mall je ogromen, morda največji v Dubaju. Tukaj imajo vse – od kina in drsališča do ogromnega akvarija in slapa visokega več nadstropij, od številnih trgovin dragih znamk do restavracij vseh mogočih svetovnih kuhinj, celo tržnica souq, tukaj, seveda, zelo šik in razkošna.
Zelo velik akvarij kar na promenadi nakupovalnega centra z menda največjim HD ekranom. Res je veliko, visoko kar za 3 nadstropji.
Akvarij v Dubaj Mallu je znan in gotovo zanimiv. Brezplačno lahko občuduješ ribe preko ogromne steklene stene. Lahko pa plačaš vstopnino in pogledaš še vse od znotraj. Vstopnina je okrog 50 €, povprečen znesek za Dubaj, se pa tega zelo hitro nabere za ogromne vsote. Midva sva si vse pogledala zunaj. Pravzaprav, dobro, da nisva šla noter, bi zmanjkalo časa za drugo...
Nekatere ribe (skati, morski psi) veliki več kot odrasel človek! Med ribami plava tudi potapljač...
Pavza za kavico...
Okostje diplodocusa, staro 150 mio let. Najdeno nekje v USA, razstavljeno v shopping centru v Dubaju. Ne neham se čuditi megalomanskim projektom in temu, da ne "šparajo"...
Pravo hokejsko drsališče z noro velikim ekranom nad drsališčem. In to je še vedno ta isti nakupovalni center, kjer smo malo prej gledali akvarij in nepreštevno število trgovin. Dubai Mall velja za največji shopping center na svetu.
Še ena atrakcija - slap z lovci biserjev, poklon nekdanjim prebivalcem Dubaja.
Prava voda pada s tretjega nadstropja v pritličje. Zelo je lepo.
Trgovine so izjemno lepo urejene, vsaka je umetnost, res je domiselno.
Airbus? Ja, tudi to imajo v Dubai Mall-u.
Pa še maketa neke nove stolpnice, ta bo nekoč zgrajena, to puščico sva videla na več krajih, to je že v resničnih načrtih...
Nekje na stopnišču dvigneš glavo - o, glej jo, smo blizu!
Tudi lačen ne moreš ostati, restavracij ne manjka, za vsak okus.
Še en tip – krasen pogled na jezero in Burj Khalifo z velikega balkona trgovine Apple, takoj nad izhodom do souq Al Bahar.
Zjutraj nas je malce skrbelo, ker je bilo še vedno oblačno vreme, a dokler sva se klatila po nakupovalnem centru, se je zunaj razjasnilo in, ko sva po kosilu končno našla izhod ven k fontanam in vodnjakom pred Burj Khalifo, je že sijalo sonce in bilo je popolno vreme za na 125. nadstropje.
Pred Burj Khalifo se ne moremo zadržati, da ne bi naredili čisto preveč fotografij. :)
Približamo in slikamo špico Burj Khalife:
Ob velikem jezeru (ne morem drugače napisati, za »vodnjak« v mestu je to preogromno, saj po bazenu se lahko voziš s čolni!) je še ena tržnica – souq Al Bahar. Od tukaj je še najlepši pogled na Burj Khalifo in na show fontan, ki je tam vsak večer.
Si že zdaj poiščeva dobro točko, od koder gledati fontane zvečer.
Turisti v Burj Khalifi imamo 2 razgledne terase. At the Top Sky na
148. nadstropju in At the Top na 124.-125. nadstropju. Mi2 greva na At the Top…
Vstopnice je priporočljivo kupiti vnaprej, tako je precej ceneje. Če želiš
kupiti karto na licu mesta, stane nad 100 €, od doma pa lahko kupiš za 40-60 €,
odvisno od ure vstopa. Čas ob sončnem zahodu je dražji, ob sončnem vzhodu je
najceneje. Takrat so tudi običajne
meglice.
Vstopnice za Burj Khalifo sem kupila že 2 meseca prej - za
najboljši (in najdražji) čas – ob 16.30. Želim, da smo gor ko je še svetlo in v
času sončnega zahoda ter potem, ko se že stemni. Januarja se temni ob 18h, moraš
računati, da prideš do prvega vhoda v Burj Khalifo cca. 1,5 uro prej, da vse ujameš.
Zadeva kar traja… Marsikdo ima enako idejo, zato vstopnice v času sončnega
zahoda so cca. 20 € dražje, kot ob ostalih urah. Naše so stale 57 € / osebo. Mogoče kdo uspe
dobiti ceneje. Jaz sem spremljala cene celo jesen, v nekem trenutku je bil nek
error fare za uro zahoda, a ni bil še naš datum razpoložljiv. Vstopnice začnejo
prodajati natančno 3 meseci prej.
Enkrat, ko si mimo varnostne kontrole, te fotografira njihov
fotograf in ne najboljšo varianto photoshop-fotografije lahko ob izhodu drago
odkupiš. Midva sva si naredila na Khalifi toliko slik, da če bi jih lahko
prodali, ne bi rabili en mesec hoditi v službo. ;)
Celotna procedura vstopa je zelo razvlečena in se premika počasi.
Vrsta za kontrolo, nato do dvigala skozi dolg prehod. Prišla sva cca. 10 min
pred uro, na vrhu sva bila šele okrog 17h, celotni čas za priti na razgledno
ploščad je tako bil okrog 30 minut. Dolga vrsta pred dvigalom se polžje
premika, ta čas se lahko kratkočasiš s prebiranjem in ogledovanjem vseh informacij o
Burj Khalifi in njeni gradnji.
V izjemno hitro dvigalo nas spravijo kar precej ljudi, dvigalo
odšteva približno 2-3 nadstropja na sekundo, uradno 10m/sek. Tako smo na
124. nadstropju manj kot v minuti. Za tako hitrost sploh ne začutiš, da se
kabina lifta premika, sploh te ne »zabije« v tla…
In potem – Opa! – stopiš
ven iz dvigala in si skoraj ob stekleni steni 124.nadstropja in pod teboj je
celoten Dubaj. Si »At the Top«! 425 metrov nad zemljo. Dubaj je kot na
dlani.
Najprej greva na odprto teraso. Odprta je sicer samo zgoraj in
nekje v višini oči je majhna odprtina, mogoče v velikosti telefona, objektiv
fotoaparata že ne moreš potisniti skozi špranjo. Tako skoraj vse fotke iz Burj
Khalife so narejene skozi steklo. Žal, s tem se zgublja delček WOW-efekta…
No, razgled je čudovit, mesto spodaj je skoraj kot bi gledal Google map ali maketo mesta. Krasen razgled, nama je toliko bolj zanimivo, ker mesto že nekoliko poznava in bilo je zanimivo iskati znane stavbe in predeli.
Višina stavbe je bila skrivnost še ves čas gradnje, vse do zadnjega dne, ko so razglasili zmagovalno številko – 829,8 m, 163 nadstropij. Temelja stavbe so položili leta 2004, za osnovo so vzeli geometrijo puščavske rože, ki raste v tej okolici, in tradicionalni islamski vzorci. Čeprav temelja niso običajna, saj jih ne bi mogli postavljati v pesku, stavba je težka več kot pol milijona ton, stoji na več kot 200 pilotih, globoko vkopanih v tla. Gradili so dan in noč, po 1-2 nadstropja na teden, k vodi so dodajali led, beton so vmešavali izključno ponoči, da se ne bi prehitro sušil zaradi vročine. Januarja 2010 so Burj Khalifo svečano odprli, sedaj je že »stara« 10 let…
Burj Khalifa ima kar nekaj dosežkov – stavba sprejme 35 tisoč ljudi (Izola + Koper!), 100. nadstropje v celoti je odkupil nek indijski bogataš, sicer pa v stavbi je več različnih hotelov, apartmajev in pisarn. Vse javni prostori v celotni stavbi so odišavljeni s posebno dišavo, ki jo je ustvaril Giorgio Armani za Burj Khalifo. Za pranje vseh oken potrebujejo 3 meseci in ekipo 10-15 pomivalcev-alpinistov (zato okna niso kaj prida čista, pa še deževalo je včeraj). Danes smo videli pomivalce oken nekje okrog 30.nadstropja.
Presenetljivo, Khalifa je ime šejka Abu Dhabi, starejšega sina velika šejka Zayeda. Šejk Dubaja se je odločil poimenovati najvišjo stavbo in simbol mesta z njegovim imenom. Prvotno ime je bilo Burj Dubai. Zakaj je tako? Ne vem,
S terase je razgled bolj na vzhodno stran mesta, je samo na eni strani stavbe, tako s terase ravno sončni zahod se ne vidi…
Še pred sončnim zahodom se razgledava in pregledava oba nadstropja (povezovalna lestev je zelo lep kraj ;)). Škoda ker fotografiranje skozi okna precej odsevajo, ob zahajajočem soncu še toliko bolj…
Imitacija steklenih tal, ki vsake toliko pokajo, ko stopiš nanje. Simpatičen efekt :)
Sonce se hitro spušča, prelepo je… Spremljamo kako sonce potoni v morju, nekje za Burj Al Arabom in Palmo.
Hitro se temni, se vrneva na teraso. Poskušava narediti nekaj nočnih slik skozi odprto špranjo. Joj, kako lepo je… Mogoče zvečer je celo še lepše kot čez dan…
V vodnjaku spodaj pod stavbo opazimo neke lučke in premikanje. O, pa to se je začelo show fontan. Še to morava pogledati, tega ne smeva pozabiti…
2 uri na vrhu mineta kot bi mignil. Zelo je lepo, skoraj nočem dol…
Sama predstava pa… Jaz sem videla predstavo v Barceloni, bilo je zelo lepo in pisano. V Dubaju je vse megalomansko, vse je na veliko, ni pa tistih pisanih barv v vodi, ki so tako zanimivi v Barceloni. Je pa to seveda čudovita atrakcija, traja le 5 minut in teh 5 minut si res ne želiš obrniti se in iti proč…
Ko je predstave s fontanami konec, še malo se obirava in zadržujemo zadnji pogled na stolpnici, preden se poslovimo od Dubaja. In – kaj?! – se celotna stolpnica začne svetiti v različnih barvah in vzorcih. Je svetlobni show, ni ravno videomapping. Izjemno navdušujoče in ja, spet, - megalomansko… Sva iz majhnega mesteca z nizkim občinskim proračunom in tako nore zadeve nas kar navdušijo…
Greva še na večerjo, da se ne loviva potem na letališču. Nekaj po 20.uri odrineva na letališče. Prišla sva sem ob 12h in dan je minil v trenu oka… In to nama, ki sploh ne marava shopinga in nakupovalnih centrov… No, v nogah res čutiva vse te kilometre. In to v »trgovini«…
Letimo
z ogromnim Boing-777. Kljub odlični postrežbi in zanimivim filmom, nočni let je
mučen…
Zadnji post, zaključek tega potovanja, je o povratku domov, oz. bolje - o brezplačnem ogledu Istanbula s Turkish Airlines.
Hvala za ta zanimiv članek! Zelo rad potujem in upam, da bom prihodnjo jesen odšel v Avstralijo. Upam, da bo situacij s koronavirusom konec. Zdaj delam s tem podjetjem http://www.forex-broker-rating.com/instaforex da prihranite dovolj denarja za potovanje.
OdgovoriIzbrišiJa, zdaj vsi upamo, da bomo spet lahko potovali... V Avstraliji bo gotovo čudovito!!
OdgovoriIzbriši