Camino de San Salvador. Dan 3: Poladura de la Tercia – Pajares. 16,2 km, 7 ur.

Noč sredi hribov, sredi Kantabrijskih Kordiljer. Prijeten večer, mirna noč na hribovskem zraku… Zjutraj je zunaj prijetnih 13°C, sveže, ptički čivkajo tako glasno, da ob 5h sem morala vstati in zapreti okno, da lahko spimo še naprej. 

Camino de San Salvador. Dan 2: La Robla – Poladura de la Tercia. 24,7 km, 8 ur

Ob 7h: sonce, 11°C

Jaz in 6 moških v eni spalnici, začuda nihče ne smrči, še največji motilec tišine sem jaz – ob 1h zjutraj je začel zvoniti telefon, nekdo me je klical iz službe… Whattt? 

Camino de San Salvador. Dan 1: Leon – La Robla. 30 km, 8 ur

Ob 7:00 - sončno, 11C°

Folk se začne zbujati že ob 5h. Četrt pred šesto vstanem še jaz, zame je to nepojmljivo zgodaj. Ob 6h se začne daniti. Kuhinja ob taki uri je še zaprta, dnevno sobo nadomešča dvorišče, tam se vsi pakiramo, tam si pripravim kavo in pojem kos kruha in češnje za zajtrk.

Na izhodu iz albergue se pozdravim s slovenskim parom, gresta v Santiago. Slišim enega španca na izhodu, kako sprašuje, kam se gre za Camino Salvador. Mu pojasnim, da najprej gremo itak vsi skupaj do trga San Marcos, da pa grem tudi jaz na Salvador, zato vsekakor se bova še srečala (še kako prav sem imela…).

Camino de San Salvador. 160 tisoč korakov preko Kantabrijskih gora.

Quien va a Santiago y no va al Salvador

Visita al criado y olvida al Senor.

Uvod. 

April je bil v službi zelo natrpan, v celem mesecu sem bila samo 3 dni prosta. Za prvomajske sem zbolela, najbrž od izčrpanosti, neka viroza, ki te za 3 dni priklene na posteljo. Takrat si rečem (ah, saj ni prvič), da svojega zdravja in svojega življenja ne morem žrtvovati samo za službo in reševanje težav, ki jih nisem jaz zakuhala… Pol omotična, z vročino, se usedem pred računalnik in kupim letalsko karto za Oviedo. Hočem na zrak, hočem na dopust, hočem proč od ljudi, hočem v hribe. Hočem na Camino! Spet! Sicer sploh še nimam dopusta in sploh ne vem, če bom lahko šla, a karte so zelo poceni in res rabim en Camino.

Jordanija z avtomobilom: iz Aqabe v Madabo.

Sonce, 18°C, veter

To je zaključni post o potovanju po Jordaniji. Začetek je bil tukaj. 

Jutro preživimo še na plaži v Aqabi, nato se odpravimo na pot, nazaj na sever, v Madabo.

Jordanija z avtomobilom: Aqaba. Rdeče morje.

Spremenljivo oblačno, 24 °C.

Po več kot tednu potepanja in pohodov po celinski Jordaniji (saj Mrtvo morje ni zares morje?) se končno bližamo Rdečemu morju. Midva ga poznava iz nasprotne strani, z brega Egipta, in se ga res spominjamo z nostalgijo…

Edino jordansko pristanišče je Aqaba ob Rdečem morju, tam bomo naslednjih par dni.

Jordanija z avtomobilom: Wadi Rum. Plezanje na Burdah.

Ponoči je bilo spet mrzlo, ob 5h zjutraj samo 4 ˘C. Nekdo od naših se je odpravil gledati sončni vzhod (in je ob tem zmrzoval 😉). Midva sva pa spala – spalke + 2 deke… Ne moreš verjeti, da se čez dan, čim posije sonce, naredi tako toplo. 

Jordanija z avtomobilom: Wadi Rum

Sonce, 23 °C

Na zajtrk gremo v hotel. Bogat bife, a si nič ne najdem. Mi je bilo lepše včeraj na odprtem pred votlino sredi puščave in skal…

Po zajtrku zapuščamo Petro in Wadi Musa, se vkrcamo v avtomobile in gremo proti puščavi, proti Wadi Rum.