Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Jordanija z avtomobilom: Aqaba. Rdeče morje.

Spremenljivo oblačno, 24 °C.

Po več kot tednu potepanja in pohodov po celinski Jordaniji (saj Mrtvo morje ni zares morje?) se končno bližamo Rdečemu morju. Midva ga poznava iz nasprotne strani, z brega Egipta, in se ga res spominjamo z nostalgijo…

Edino jordansko pristanišče je Aqaba ob Rdečem morju, tam bomo naslednjih par dni.

Ko se bližaš Aqabi po avtocesti najprej dobro vidiš sosednji izraelski Ejlat. V samem "vrhu" Rdečega morja se skoraj stikajo 3 države - Egipt, Izrael in Jordanija. Malo nižje za Jordanijo je že Saudska Arabija. Za Jordanijo in Izrael je za izhod v Rdečo morje izjemno pomemben, zato so mesta in predvsem pristanišča obeh držav tukaj sta izjemno razvita in poseljena.

Aqaba nas preseneti, prvi vtis, da mesto ni čisto nič jordansko – lepo urejeno, povsod je zelenje in cvetje…

Se zapeljemo skozi hotelski del mesta, mimo luksuznih hotelov, nato še mimo kraljevske rezidence. Obmorska rezidenca kralja je res ogromna, ni pa nič lepa, vsaj ne tisti del, ki se vidi s ceste; bolj moderna stavba…

Se ustavimo v centru, najdemo eno večje makadamsko parkirišče. Gremo na kosilo in kratek sprehod. V restavraciji otroci s sosednje mize na vsak način želijo, da jih fotografiramo (mama otrok klepeta s prijateljico poleg in jih sploh ne opomni, da nam končno dajo mir...) in potem, da jim prikazujemo fotografije...

Hrana je odlična in res ugodna – glavna jed po 3-4 JD, porcije so ogromne, ne glede na to, kaj naročiš, vedno dobiš še pomfri zraven in vloženo zelenjavo... Vse je zelo okusno, še zdaj pa ne vem, kaj je tista roza zelenjava, okus kot bi bila kaka repa, pesa zagotovo ni... Ko dobimo račun, je vse "jasno" ;) Ampak cene so korektne, držijo se tistega v meniju. Za 4 plačamo 29 JD (cca. 35 €).

Čudimo se, da po sicer zelo turističnem mestu vidimo tako malo evropskih turistov, večinoma arabci, najbrž jordanci, na počitnicah ali oddihu, mogoče, ker je sobota in je prost dan jih je toliko več. Vlada ležerno vzdušje… Tak lokalni Portorož, čeprav precej večji.

Plaža v mestu ne navduši, je bolj promenada za posedanje in sprehajanje, kot za se sončiti in kopati. No, marca tudi še nikakor ni sezona plaže.

Prevoz prtljage v avtobusu:

Skoraj čez celotno mesto takoj ob plaži je "zeleni pas" - male njive, vrtički, kjer se goji zelenjava in razne pridelki... Zanimivo, kar v mestu.

Mošeja Al Sharif Al Hussein bin Ali, glavna v mestu, povsem je še nova, kakih 40 let:

Se pa izkaže, da je lep in urejen mesta le del ob prestižnih hotelih, Aqaba za ostale obiskovalce je precej bolj preprosta in polna trgovin, kot ogromna tržnica čez celo mesto… Presenetljivo, tu kupuje precej lokalcev, dame so se borili za neko posodo. Nakupi v številnih trgovinah so ugodni…

V Aqabi pristajajo tudi ladje za križarjenja:

Večerno Rdeče morje:

Hotel imamo nekaj km ven iz mesta, čez cesto od plaže. Simpatičen hotel, vsaka soba je ločena pisana hišica, zelo je luštno, sčasoma smo pa ugotovili, da hotel premalo čistijo, malce je zanemarjen, drugače je pa res lušten…

Pot po Jordaniji se počasi zaključuje in iz Aqabe se bomo samo še vrnili nazaj v Madabo. Zvečer posedamo na divanih ob recepciji, ob šiši in pijači… debate... Danes se nam je »odprlo«, pojemo ogromno pesmi, začuda, večinoma slovenske, kdo bi si mislil… Zelo lep večer… (slike tega večera moram kar cenzurirati)

Zjutraj zelo piha, na morju so »ovčke«, tok vode je res zelo močan. Danes smo imeli v planu izlet za snorkljanje z barčico. Pri zajtrku se odločimo, da izlet prestavimo na popoldan.

Gremo vseeno do plaže. No, plaža ni savno sanjska, par palm, groba mivka in pa veliko cigaretnih ogorkov in drugih drobnih smeti, celo koščki stekla. Velike kosi smeti najbrž počistijo, jih ni videti, majhnih pa ne moreš izluščiti iz peska… Ležalnikov še ni.

Voda je dokaj topla – okrog 22 °C, samo veter je res moteč in naredi občutek, da ni toplo. Se sprehajamo po plaži, je prijetno, ampak prav veliko kaj nimaš početi.

Se odpravimo malo v mesto – na kavo, pa kupiti kako drobnarijo. V Aqabi se res splača nakupovati, kar koli želiš kupiti, je tu bolj ugodno (Aqaba ima status svobodne od davkov cone…).

Poslikave neke ograje:

Se sprehodimo mimo lepe mošeje, pa mimo prestižnih restavracij. Kave pa nimaš kje spiti, vse je še zaprto. Mogoče je kriva nedelja, mogoče je še zgodaj, mogoče je tak predel mesta...

Aqaba je izjemno ne-fotogenično mesto, sploh nimaš kaj fotografirati. Ni tako slabo, le nimaš kaj dati na fotko. Ponekod ne moreš nehati fotografirati, tu sem s težavo naredila teh nekaj slik...

Mesto v predelu "za lokalce" ni več tako luštno, kot je izgledalo v tistem predelu pri hotelih.

Greva na kavo in na slaščice v center za domačine, ni več tako nobel, ampak vse obratuje… Sladice sicer moramo najprej nabaviti v slaščičarni, nato jih s seboj prinesti v kavarno, da lahko uživamo ob turški kavi in slaščicah skupaj, naročiva še svež limonin sok z meto. Dober je!!

Že zjutraj se dogovorimo s kapetanom čolna, da se dobimo ob 13h, ko je oseka, takrat se običajno veter umiri. Tako se je tudi zgodilo in gremo vseeno na izlet z čolnom. Čoln ima stekleno dno, tako vidimo kaj se pod nami skriva.

Se zapeljemo ob obali vse skoraj do mesta, pa nazaj. Tu v morju je nekaj koral, nekatere so prav lepe, se pa ne more primerjati s tistimi na Ras Mohammedu v sosednjem Egiptu preko morja.

Spremljamo kaj se nahaja v morju pod čolnom:

Tukaj sploh ni globoko, oz. mogoče samo nas ne peljejo na tisti del, kjer je bolj globoko. Da malo popestrijo podmorsko »ekspozicijo« so jordanci kakih 30 let nazaj v bližini plaže potopili tank, veliko okrog 30 m ladjo in letalo. Samo zato, da turisti imajo kaj videti v morju. Sedaj je to že malo zaraslo s koralami in predmeti so postali prava atrakcija za snorkljanje in potapljanje.

Sonce se pokaže, pa se spet skrije, nikakor nihče izmed nas ne dobi navdiha za kopanje. Ni dovolj vroče, samo za pogumne. Na koncu se je eden le vrgel v morje… Saj voda ni hladna, ni pa prijetno priti ven, ko sploh ni sonca. Tudi na obali se nihče ne kopa.

Ko se vrnemo s čolnom, na obali nas čaka kosilo – riba, riž, zelenjava, pladnji s hrano kar na preprogi ob vodi. Prav dobro je bilo…

Dokler pojemo, se veter spet dvigne, tako dokončno storniram kopanje. Tudi tok vode je zelo močen, se vidi, da nikakor ne bi mogel plavati proti toku. Tako, žal, v Rdeče morje, smo tokrat le pomočili noge…

Ob plaži je oznaka za Trail Jordanija - se da prehoditi dober del države. Zanimivo je, je pa najbrž precej zahtevno, kondicijsko in finančno...

Na hotelski knjižni polici najdem knjigo v slovenščini, popoldan lenarimo na ležalnikih ob bazenu v hotelu in na terasi… Relaks za ves teden nazaj…

Zvečer se zopet odpravimo v mesto, gremo v center na tržnico po začimbe (imajo prav specialno papriko, vsi so bili navdušeni), nakupimo kilogram mešanice božanskih praženih oreščkov, nato gremo še na morsko večerjo…