Storžič, 2132 mnv

Sonce, 23°C

Storžič je precej znana gora v Kamniško Savinjskih Alpah, prav lahkih poti na to goro ni, vse so precej zahtevne. Konec junija smo se odpravili tja, za vsako je to bil prvi vzpon na Storžič, zato smo izbrali eno lažjih in tudi krajših poti - od Doma pod Storžičem čez Škarjev Rob.

Ukrajina: etno vas Pirogovo

Malo ven iz mesta Kiev, vsega 12 km proč, na 133 ha, med gozdički, polji in griči se nahaja vas Pirogovo. Vas je hkrati arhitekturni park in nacionalni muzej. Tu lahko občudujemo tradicionalne hiše, cerkvi, kmetijska poslopja iz vseh predelov Ukrajine iz različnih zgodovinskih obdobij. To je velik par sredi narave, kamor je krasno priti za ves dan, kjer se da najeti kolo, kjer lahko prideš in si narediš piknik, kjer je prelepo se sprehajati med deli vasi in se prenesti v to ali ono obdobje zgodovine. To je muzej na odprtem.

Ukrajina: Kiev WizzAir Maraton

Prvi vikend v oktobru se v Kievu odvija WizzAir maraton. Zbrala se nas je velika ekipa tekačev z Obale, ki smo tekli različne razdalje.

Ukrajina: Vikend v Kievu

V Kievu sem bila še kot najstnica, v času socializma, davnega leta 1989. In čeprav imam celo 2 barvni fotografiji iz tega izleta, se mesta ne spomnim prav nič. Kiev, oz. celotna Ukrajina, je za nas ena dokaj neobičajna destinacija; vsi smo kaj slišali o dogodkih v Ukrajini v zadnjih letih, redko kdo pa dobro ve, kako je tam, če greš kot turist. Spomladi se nam je porodila ideja, da bi se udeležili oktobrskega maratona v Kievu, in, začuda, zbralo se nas je veliko interesentov.

Dolomiti. Lagazuoi Piccolo. 2778 m.

Lagazuoi Piccolo je zanimiva gora v bližini Cortine d'Ampezzo, sredi spektakularnih pokrajin italijanskih Dolomitov. Za Dolomite je Lagazuoi nizka gora, je pa lih prav, če prideš tja samo na enodnevni izlet, tako imaš dovolj časa za priti na vrh in zadoščenje, da si prišel na eden od vrhov v Dolomitih.

Triglavska jezera in Velika Zelnarica

Pot ob sedmerih jezerih velja (povsem upravičeno) za najlepšo pot v slovenskih gorah. Pot tehnično ni zahtevna in je primerna za vsakogar, ki je sposoben hoditi 5-6 ur v eno smer. In nato se vrniti. Za letošnjo dvodnevno turo smo izbrali pohod ob Triglavskih jezerih do Zasavske koče na Prehodavcih, tam prespimo in naslednji dan se vračamo čez vrh Zelnarice in Tičarice nazaj.

Izhodišče - planina Blato za Bohinjskem jezerom.

Bohinjsko jezero

Dolomiti: pohod Tre Cime

Kar nekaj poletij sem želela priti v Dolomite. Letos to uresničujem. Ko so mi sodelavci že pred leti razlagali, kam točno v Dolomitih moraš iti, da je "Ah in Oh", - zapisano sem imela na roza stikerju - lago Misurina. Potem pa okrog peš. Stiker sem imela vsaj par let zaliman na mizi ob računalniku, zato, da sem si to res zapomnila. Tre Cime pa je "razglednica", zaščitni znak Dolomitov in so točno nad jezerom Misurina. Območje je tako posebno, da je uvrščeno na UNESCOv seznam naravne dediščine. Konec julija je prišel čas tudi za obisk tega konca.

Treking Dolomiti (Catinaccio / Sassopiatto): Vajolet - Alpe di Tires - Campitello

Na  treking v Dolomitih smo se odpravili za 3 dni. 1. del je opisan tukaj.

Prvo noč spimo v koči Vajolet na 2243 metra. Ledena soba se počasi segreje od našega dihanja, kovterji so tudi topli, zato se odlično naspimo. Ob šestih zjutraj smo že vsi budni, bogat zajtrk je ob 07.15. Do takrat si vse pripravimo, pojemo in ob 8h na pot. 

Treking Dolomiti (Catinaccio): Prelaz Karre - Koča Vajolet.

Od kar hodim v hribe (dobrih 5 let), si želim v Dolomite. Ker tam ne poznam nič, nisem želela tja sama, pa tudi vožnja je dolga, zato najraje bi šla vsaj za par dni. Že več krat smo bili dogovorjeni, da gremo nekam v Dolomite, vendar vsakokrat se je nekaj zgodilo in smo izlet prestavljali - v glavnem nevihte, letos junija celo sneg... No, sredi julija se je končno vse izšlo, imam prost vikend, vremenska napoved ni prav grozna, zbralo se nas je lih za en kombi hribovskih navdušencev, gremo!

V tem postu bo veliko fotografij, zelo malo teksta, še manj pa koristnih informacij, vse se najde na dobrem zemljevidu Dolomitov. Jaz pa ga nisem imela (v eni od koč sem si ga nabavila), zato meni ni bilo nič jasno, preden sem šla, zato nekaj podatkov bom vseeno napisala.

Dan po Camino: Oviedo - Aviles - Salinas

To je zadnji post iz seriji o Camino de San Salvador, pravzaprav to je že dan po tem, ko sem zaključila Camino. Dan za pohajanje, za odhod domov. Začetek Camino je bil tukaj. 

Camino de San Salvador. Dan 6: Mieres del Camino - Oviedo. 18,2 km. 5,5 ur.

Oblačno, 14°C

Francoza se odpravita zgodaj zjutraj. Mi trije se pakiramo in smo pripravljeni skoraj istočasno. Eliate štarta prva, dela – počasi grem naprej. V dilemi sem, ali bi rekla Joseju naj gre po svoje, ali ne… En delček mene želi hoditi po svoje, drugi del pa je vesel kompanije. Sopotnika me ne motita, večinoma ne. Edino Jose je preveč zaščitniški, preveč skrben, si naloži odgovornost za vse nas… In to je moteče. 

Camino de San Salvador. Dan 5: Benduenos – Mieres del Camino. 29 km, 8 ur

Zjutraj - sonce, 18°C-24°C

Popoldan – dež, 16°C

V Benduenosu se lepo spi. Zbudi me vonj po kavi. Sandra ima veliko kafetjero in dobro kavo. Jose je že aktiven v kuhinji. Dober zajtrk v miru. Pustimo soliden donativo in ob pol osmih gremo na pot. Kot je že običajno.

Zjutraj zunaj je jasno, samo hribi v daljavi so zaviti v oblake.

Camino de San Salvador. Dan 4: Pajares – Benduenos. 18,4 km, 7 ur.

Dogovorimo se, da štartamo ob 07.30. Jaz in Eliate sva pripravljene ob uri, Jose se še en čas obira. Nato le gremo. 

Zjutraj v dolini je vse oblačno, dolina med hribi je kakor zavita v vato. Mi smo še vedno zelo visoko. 

Camino de San Salvador. Dan 3: Poladura de la Tercia – Pajares. 16,2 km, 7 ur.

Noč sredi hribov, sredi Kantabrijskih Kordiljer. Prijeten večer, mirna noč na hribovskem zraku… Zjutraj je zunaj prijetnih 13°C, sveže, ptički čivkajo tako glasno, da ob 5h sem morala vstati in zapreti okno, da lahko spimo še naprej. 

Camino de San Salvador. Dan 2: La Robla – Poladura de la Tercia. 24,7 km, 8 ur

Ob 7h: sonce, 11°C

Jaz in 6 moških v eni spalnici, začuda nihče ne smrči, še največji motilec tišine sem jaz – ob 1h zjutraj je začel zvoniti telefon, nekdo me je klical iz službe… Whattt? 

Camino de San Salvador. Dan 1: Leon – La Robla. 30 km, 8 ur

Ob 7:00 - sončno, 11C°

Folk se začne zbujati že ob 5h. Četrt pred šesto vstanem še jaz, zame je to nepojmljivo zgodaj. Ob 6h se začne daniti. Kuhinja ob taki uri je še zaprta, dnevno sobo nadomešča dvorišče, tam se vsi pakiramo, tam si pripravim kavo in pojem kos kruha in češnje za zajtrk.

Na izhodu iz albergue se pozdravim s slovenskim parom, gresta v Santiago. Slišim enega španca na izhodu, kako sprašuje, kam se gre za Camino Salvador. Mu pojasnim, da najprej gremo itak vsi skupaj do trga San Marcos, da pa grem tudi jaz na Salvador, zato vsekakor se bova še srečala (še kako prav sem imela…).

Camino de San Salvador. 160 tisoč korakov preko Kantabrijskih gora.

Quien va a Santiago y no va al Salvador

Visita al criado y olvida al Senor.

Uvod. 

April je bil v službi zelo natrpan, v celem mesecu sem bila samo 3 dni prosta. Za prvomajske sem zbolela, najbrž od izčrpanosti, neka viroza, ki te za 3 dni priklene na posteljo. Takrat si rečem (ah, saj ni prvič), da svojega zdravja in svojega življenja ne morem žrtvovati samo za službo in reševanje težav, ki jih nisem jaz zakuhala… Pol omotična, z vročino, se usedem pred računalnik in kupim letalsko karto za Oviedo. Hočem na zrak, hočem na dopust, hočem proč od ljudi, hočem v hribe. Hočem na Camino! Spet! Sicer sploh še nimam dopusta in sploh ne vem, če bom lahko šla, a karte so zelo poceni in res rabim en Camino.

Jordanija z avtomobilom: iz Aqabe v Madabo.

Sonce, 18°C, veter

To je zaključni post o potovanju po Jordaniji. Začetek je bil tukaj. 

Jutro preživimo še na plaži v Aqabi, nato se odpravimo na pot, nazaj na sever, v Madabo.

Jordanija z avtomobilom: Aqaba. Rdeče morje.

Spremenljivo oblačno, 24 °C.

Po več kot tednu potepanja in pohodov po celinski Jordaniji (saj Mrtvo morje ni zares morje?) se končno bližamo Rdečemu morju. Midva ga poznava iz nasprotne strani, z brega Egipta, in se ga res spominjamo z nostalgijo…

Edino jordansko pristanišče je Aqaba ob Rdečem morju, tam bomo naslednjih par dni.

Jordanija z avtomobilom: Wadi Rum. Plezanje na Burdah.

Ponoči je bilo spet mrzlo, ob 5h zjutraj samo 4 ˘C. Nekdo od naših se je odpravil gledati sončni vzhod (in je ob tem zmrzoval 😉). Midva sva pa spala – spalke + 2 deke… Ne moreš verjeti, da se čez dan, čim posije sonce, naredi tako toplo. 

Jordanija z avtomobilom: Wadi Rum

Sonce, 23 °C

Na zajtrk gremo v hotel. Bogat bife, a si nič ne najdem. Mi je bilo lepše včeraj na odprtem pred votlino sredi puščave in skal…

Po zajtrku zapuščamo Petro in Wadi Musa, se vkrcamo v avtomobile in gremo proti puščavi, proti Wadi Rum. 

Jordanija: Treking Petra, 2.dan

Sončno, čez dan do 27 °C

Začetek trekinga po Petri je tukaj. Spimo kar v Petri, v votlini v skali. Nekaj čudovitega. 

Jordanija z avtomobilom. Treking Petra.

Sonce, + 16°C

Dokler čakamo zajtrk na sončni terasi v našem hotelu, poskušamo uporabiti WiFi. Včeraj je lovil samo pri recepciji. Danes pove eden od uslužbencev, da je WiFi še zaprt. Eden od lokalcev prijazno ponudi, da se povežemo preko njegovega telefona. Tako koristimo 15-20 minut povezave, nato pa je že zajtrk. Kuhana jajca in »Zdenka« sirčki, pa sveža zelenjava, pa marmelada… Kuhanih jajc še dolgo ne bom jedla.. J

Petra

Jordanija z avtomobilom: Treking Dana. Grad Shobak.

Sonce, +15°C

Ponoči v sobi je mrzlo in vlažno, se pokrivam kar čez glavo. Spimo v hotelu v Dani, vasici na robu soteske. Danes nas čaka treking po delu soteske.

Jordanija z avtomobilom: Gora Nebo. Mrtvo morje. Ma'In Spa.

Ta dan smo začeli v Madabi, od tu se zapeljali na goro Nebo, nato dalje do Mrtvega morja in se kopali tam na divji plaži; nato smo uživali v wellnessu pod slapom nekje v kanjonu sredi Jordanskih gora, od tam se zopet vrnili do Mrtvega morja; prevozili celotno obalo, se zopet dvignili v hribe in dan zaključili v kamniti vasici Dana nad sotesko v naravnem rezervatu. Zdi se nemogoče vse umestiti v en dan, je pa izvedljivo, ker v Jordaniji, enako kot v Sloveniji, razdalje niso velike, ceste so večinoma prazne in v par urah prevoziš dober del države.

Jordanija z avtomobilom: Ajlun

Iz Jerasha se odpravimo do naslednje točke na poti - Ajlun (se prebere – Ažljun). Ajlun je eden od gradov, ki so jih zgradili v času križarskih vojn za obrambo imperija, križarji so prišli vse do tu. Grad leži na vrhu hriba, na višini 1120 m, do vhoda v grad se pripelješ kar z avtom, vhod po Jordan pass-u prost. Iz Jerasha do Ajluna je manj kot pol ure vožnje. 

Jordanija z avtomobilom: Jerash

Oblačno, 11 °C

Danes se odpravimo na sever do 70 km oddaljenega Jerasha. 

Jordanija z avtomobilom: Slovenija - Madaba

Želja obiskati Petro v Jordaniji se je porodila že več kot 10 let nazaj, ko smo na počitnicah v Egiptu videli oglas za izlet v Petro iz Sharm El Sheikha. Takrat cene za tak izlet so bile bajne, časovni okvirji nemogoči, zato sva si pustila Petro za potem.  Nato so bila težka leta za Bližnji vzhod, politika ima veliki vpliv na turistični zemljevid sveta, tudi midva sva raziskovala druge kraje. Letos pa očitno je prišel čas za Jordanijo. V Jordanijo sva se odpravila marca. Za organizacijo, najem avtomobilov in rezervacijo prenočišč je poskrbela agencija CHAR (odlični so!). 

Camino Ingles. Dan 6: Sigueiro – Santiago de Compostela. 16,5 km. 4,5 ure. Zaključek poti.

Dež, 10°C

Ko se zbudim, na mizi nas čaka zajtrk. Super, za spremembo se danes razvajamo… Sicer imam težave z napravami, na aparatu za kavo nekako najdem gumb ON, tosterja pa nikakor ne morem vklopiti. Kruh je samo tisti za toast in bi ga rada res popekla… S težavo ugotovim, da je treba samo pognati timer, vse drugo je že vklopljeno. ;) 

Camino Ingles. Dan 5: Bruma – Sigueiro. 24,5 km. 7 ur.

Dež, cca. 8 °C

Spimo do 8h, zunaj je vseeno tema. Bližnja gostilna se odpira ob 9h. Daniel gre na zajtrk. Jaz spijem kavo in pojem sendvič še v albergue, ob 9h grem na pot. Rosi, nebo je čisto sivo, nikjer ne vidiš znaka, da bo bolje. 

Camino Ingles. Dan 4: Betanzos – Bruma. 27,5 km. 7 ur.

Spremenljivo oblačno, +2°C / +7°C

Kako je lepo spati v skoraj praznem albergue! Zjutraj, kot vedno, se pakiram in se odpravljam 1 uro – kava, namazati s kremo neko bolečo mišico pod kolenom, zložiti vse v nahrbtnik. Daniel, moj portugalski sopotnik,  še vedno spi. Ali se dela, da spi. Ura je 8.30, zunaj je še tema, grem ven. 

Camino Ingles. Dan 3: Mino – Betanzos. 17 km. 5 ur.

Spremenljivo oblačno, 10°C

Odlično sem spala. Oblačila so suha, celo čevlji po nekaj urah na radiatorju in 4 rundah časopisnega papirja so skoraj suhi. 
Za danes je napoved – 100 % dež. Ko se zbudim, se zunaj ravno fajn ulije. Si skuham kavo in čakam, da se dež malo umiri. Ob 9h grem na pot. Rahlo dežuje.

Camino Ingles. Dan 2: Neda - Mino. 29,6 km. 8 ur.

Dež, 8°C

Ob 9h zvečer sem šla že spat. Felix, po 40 neprespanih urah, prav tako. Zbudim se ob 5h zjutraj. Poležavam še vse do pol osmih. Kljub vklopljenim radiatorjem prav toplo ni. Se pa je zato posušilo oprano perilo, ki sem ga obesila na radiator. V albergue ni pomembno samo gretje, važno je tudi, da imaš prav radiator za sušenje stvari. Po 10 urah postelje imam težko glavo, a vstajati prej v mraz in temo tudi nima smisla.

Camino Ingles. Dan 1: Ferrol – Neda. 15,3 km, 3,5 ure

Dež, 4°C

Prva noč v albergue. Takoj se spomnim vseh posebnosti – do 1h zjutraj so prihajali in klepetali tisti, ki so proslavljali zaključek poti. Edini, ki je smrčal v spalnici za 10 ljudi, je spal spodaj na mojem pogradu. Ob 3.45 zjutraj zvoni budilka pri pogradu zraven, nek francoz se odpravlja na letališče. 

Se prebudim v deževno jutro. Si kar rečem – to je to, bolje je, da se navadim. Tak bo moj Camino. A vsaj v avtobus do Ferrola nočem mokra. Bo že… 

Pogled na katedralo iz okna albergue:

Camino Ingles. Januar. 130 km peš. Sama.

Uvod  

10 dni pred Camino

Že več kot leto dni je mimo od mojega zadnjega potovanja po Camino Primitivo. Takrat sem  mislila, da je zame dovolj  takih potovanj, da je še veliko drugih poti in držav, da Camino sem pač »odkljukala«. Mineva čas in vedno bolj me vleče ponovno prav v Španijo, prav na Camino. Ker je v tem svoj pomen, ker je krasna izkušnja in dobra družba, ker je odlično organizirano, ker je poceni in enostavno, ker vsakokrat mi je bilo neznansko vešč. Čeprav sem se vsakokrat z veseljem vračala domov.

Finisterra, 2016

Tekaški vikend v Valenciji

Španska Valencia je za primorce zanimiva in lahko dostopna destinacija zaradi Ryanairovega leta iz tržaškega letališča. 2. decembra se v Valenciji odvija veliki tekaški event – maraton in tek na 10 km. Tako se spomnimo, da bi šli v Valencijo. Bila sem marsikje po Španiji, v Valenciji pa še ne, bo zanimivo.