sobota, 03. december 2016

3.dan: Rates – Portela de Tamel, 27,64 km, 8 ur

Spet nisem nič spala – promet za oknom, čeprav je samo vaška tlakovana cesta, postelje škripajo ob vsakem gibu. V sobi nas je bilo 5 punc, poslušala sem kako vsaka diha v svojem tempu. In celo, kadar je bila popolna tišina, nisem mogla spati. Čutila sem utrujena stopala in meča, kakor, da bi dala dol pancerje, čutila sem ramena in hrbet, kot, da še vedno imam gor rucak. Ob 7h komaj sem se dvignila iz postelje.

»It's never a good morning for me, but today it's even worst« - sem rekla avstralcu. Kenth je tudi slabo spal... Jaz pa res nisem jutranji tip... Ne morem še nobenega videti, ne da se mi pogovarjati, skoraj fizično me moti, kadar pred mano je kdo že tako aktiven, teče in skače in je poln energije navsezgodaj.

petek, 02. december 2016

2.dan: Labruge – Rates, 25,5 km, 8 ur

Zvečer spet težko zaspim, čepki ne pomagajo, slišim promet zunaj, zjutraj so petelini in celo letala. Letališče Porto je zelo blizu... Mogoče rabim Camino, da se naučim spat brez Dormea, dobrih povštrov in zvočno izoliranih oken? Mogoče pa sem samo utrujena in malček vznemirjena... Zjutraj se zbudim ob 5h, presenetljivo, naspana. In komaj čakam, da je ura 7, da vstanem in da se začne dan.
Pričaka nas neverjetno roza jutro.


četrtek, 01. december 2016

Camido de Santiago, 1. dan: Porto – Labruge, 30 km

Začetni post je bil tukaj.
Prva naša noč v hostlu. Punce so dobro spale, meni pa je bilo grozno. Vse me moti – hrup zunaj, folk, ki žura do 6h zjutraj, promet pod okni, tip, ki je prišel v sobo ob 2h ponoči, drugi tip, ki je sicer že spal, ko smo me prišle, a je čisto mičkeno smrčal, motil me je vsak, ki se je v postelji obrnil. Zelo sem slabo spala. Skoraj nič. Mogoče se sekiram pred začetkom poti?
Pogled na trg iz sobe v hostlu

torek, 29. november 2016

Camino de Santiago: Portugalska pot. 410 km. Začetek: Bologna - Porto.

Zgodaj zjutraj 8. oktobra nas je Freddy odpeljal na železniško postajo v Trst, kjer se je začelo naše tako neobičajno popotovanje – vlak do Bologne, nato letalo do Porto na Portugalskem od tam peš po romarski poti v Santiago de Compostela in še naprej do Finisterre in Muxie, nato povratek preko Madrida v Benetke in, končno, po 17 dnevih, domov.


nedelja, 20. november 2016

Gardsko jezero: Riva del Garda in Malcesine

Na sam sever Gardskega jezera v mesto Riva del Garda smo prišli zaradi maratona. Ampak ker smo že tukaj, bilo bi škoda, da si ne bi še malo ogledali okolice. Tako na dan odhoda sonček nas kar zvabi, da se še malo potepamo. Že v centru mesta opazimo table za manjše (v primerjavi z Gardskim) jezero in dolino Ledro. Najprej gremo tja.

Gardsko jezero: Limone in tek v Riva del Garda

V začetku leta sem začela teči. Po novem laufam. Najbrž prvič po zaključku srednje šole... Razlog je bil Istrski maraton, kjer sem pretekla svojo prvo 12-kilometrsko progo. Čeprav potem so me gležnji boleli skoraj še 1 mesec, nisem pustila teka, ker zelo počasi napredujem in predvsem zato, ker smo tako luštna ekipca in ker imamo super odlično "tovarišico" Metko, ki nas vodi in spodbuja. Nekje poleti smo se odločili, da se udeležimo Garda Trentino Half maratona ob Gardskem jezeru. Zame sicer je to pomenilo tek na 10 km, ker za 21 km še nisem zrela. Mogoče en dan bo tudi to.
Dan pred tekmovanjem, sredi novembra, se odpravimo v Italijo, na sam vrh (sever) Garskega jezera, v mestece Riva del Garda. Na vseh naših potovanjih imamo eno sliko iz prvega Avtogrila v Italiji. Tudi tokrat:

torek, 04. oktober 2016

Camino de Santiago: 350 km peš. Uvodni post


 Ti še ne veš, ampak jaz bom šla Camino!
En dan aprila ali maja postrežem Freddyju s tako izjavo. Potem, ko me že mesec ali dva opazuje, kako berem bloge in študiram zemljevide – vse, kar najdem na spletu, o Caminu de Santiago.
Camino de Santiago, ali Jakobova pot – tisočletja stara romarska pot (oz. bolje rečeno – mreža poti), ki celotno Evropo povezuje s svetiščem Svetega Jakoba v Santiago de Compostela v Španiji. Pot je vključena med UNESCOvo svetovno dediščino in zadnja leta zaradi knjig, TV in interneta je veliko bolj znana in obiskana.

nedelja, 18. september 2016

Zadar in par dni jadranja

Že tretje leto zapored v začetku septembra za zaključek sezone se odpravimo par dni jadrati nekje po Dalmaciji. Ekipa je ista, vse že vemo, le z jadrnico nas predazdnji dan presenetijo - običajno se lahko vkrcamo že popoldan, tokrat pa jadrnico lahko dobimo šele ob 9h zvečer, tako imamo cel dan časa za pot do marine Zadra, kjer bo jadrnica, in ogled lepot Jadrana na poti.

sobota, 17. september 2016

Peš po zaledju: Hrastovlje - Kuk - Kubed - Hrastovlje

Sredi septembra je bilo še zelo vroče, a nas ni ustavilo, da bi se odpravili prehoditi 16-kilometrski krog po Istrskem zaledju: Hrastovlje - vzpon na Veliki Gradež - po grebenu preko Kuka do Lačne - sestop v Kubed - povratek v Hrastovlje. Pot sem že prehodila lansko zimo, a po kosih, nikoli v celoti.
Z Viktorijo se parkirava pri TICu v Hrastovljah in po cesti nadaljujeva peš proti Dolu pri Hrastovljah.
Cerkev Svete Trojice v Hrastovljah je prelepa, če še kdo ni bil pogledat freske noter v cerkvi - vsekakor je nekaj posebnega.

četrtek, 15. september 2016

Monte Brentoni

V začetku septembra je obalno planinsko društvo organiziralo izlet v Karnijske Alpe, v Italijo, na 2548 metrov visok Monte Brentoni. Na vrh vodi "zelo zahtevna planinska pot", zato smo rabili tako čelade kot samovarovalni komplet.