Zemljevid 2020


visited 43 states (19.1%)
Buy Douwe's Machine Learning Book

ponedeljek, 10. februar 2020

Dubai: Global Village

All on board – 21.30.
Kaj je Global Village? 
Če želiš v enem večeru obiskati Kitajsko, Yemen, ZAE in še 80 drugih držav, moraš priti sem. To je kraj z neponovljivo energijo in vzdušjem, tu boš želel ostati, želel boš poskusiti in kupiti vse. Ker tukaj je to mogoče. Poskušati jemenski med, pomerjati indijski kašmir, pokušati maroške začimbe in afriško shea kremo, obleči japonskim kimono ali savdijski niqab. Vse, prav vse, in to v enem dnevu, če zdržiš. Zagotavljam, da vsega v enem dnevu ne moreš niti na hitr'co pogledati, morda nekaj držav... To je kraj za uživanje, zato ni nič "na hitr'co". Global Village je must see in ga je treba uživati v vsakem trenutku!  
Prej sploh nisem vedela, da to obstaja, šele, ko sem se pripravljala na potovanje, sem ugotovila, da je v Dubaju tudi kaj takega. Pozicionirajo se kot multikulturni festival park, kraj za zabavo, shopping in spoznavanje drugih kultur. To je kraj, kjer je vsak dan praznik, kjer se vsak dan dogaja. To je mesto v velemestu in vsak dan je tukaj »dan mesta«. Ob petkih pa je še ognjemet.

Park je postavljen nekoliko proč od morja in malce ven iz »centra« Dubaja oz. proč od metroja. Seveda se lahko pelješ tja s taksijem, to v Dubaju je dobra in ni predraga opcija. Iz več delov mesta se da priti tja z express avtobusom in je to podrobno opisano na njihovi spletni strani. Tudi mi smo se odpravili tja z avtobusom. 
Od Mall Of Emirates gre tja dvonadstropni avtobus 106. Plačaš ga 10 AED (2,5 €), direktna vožnja brez postankov v avtobusu traja dobrih 40 minut, to je cca. 23km. Nekako se nam je posrečilo dobiti sedeže v visokem nadstropju čisto spredaj, tako smo imeli še lepo ogledno turo po temu delu mesta.


Ker Global Village je v glavnem park na odprtem, zato obratuje samo v »hladnih« mesecih – letos od novembra do začetka aprila. Odprt je vsak dan od 16.00 do 24.00. Vstopnica stane samo 15 AED (manj kot 4 €) in za tako zanimivo zadevo je to prava malenkost. 
 Na ogromnem parkirišču pred Gloval Village-m:
Ob ponedeljkih je dan za ženske in družine (sklepam, da samskim moškim je takrat prepovedan vstop, sicer pa jih je zelo veliko…). Na spletni strani in pri blagajnah so opozorila, da se ne sme v javnosti objemati in se poljubljati ipd., moraš biti »spodobno« oblečen, niso dovoljeni hišni ljubljenčki, prav tako se ne smeš voziti z rolerji, skejti in podobnimi vedno bolj modernimi prevoznimi sredstvi. 
Sta dva vhoda – »svetovni« in »kulturni« oz. arabski. Na Gate of the World vstopamo notri kot bi vstopali v pravljico ali risanko, še najbolj podobno kakemu Disneylandu. Vstopamo in vrtimo z glavo na vse strani, oh in ah in wow. Vsi takoj na vhodu si delajo selfiji in se iščejo dober zorni kot za fotografijo. 
Na vhodu s kartami skozi avtomatska vrata pomaga številno osebje, takoj za tem te pozdravljajo že drugi. Mlad fant v uniformi parka nam zaželi dobrodošlico in na videz prijazno in radovedno pokaže na fotoaparat, ga pohvali in povpraša, če bomo slike objavljali tudi v blogu. V prvem navdušenju prikimamo, oh, seveda, bomo vse objavili in vas pohvalili in povedali drugim, kako mega kraj je to. Ups, tu pa nas ustavi in prosi, da počakamo »managerja«. Wtf? Dokler (par minutk, zelo hitro) pride nadrejeni, od fanta pridobimo info, da za objavljanje na blogih in spletnih omrežjih moraš zaprositi za dovoljenje, ne vem, če ga moraš plačati. Vprašamo, kaj niti fotke na FB ali Instagram ne smemo objaviti? Ne, ni dovoljeno. Kako pa boste preprečili vsem tem ljudem s telefoni, da ne dajo selfie-jev on-line? Se ne poglablja v debato, zelo prijazno in vztrajno prosi, da počakamo in nas »izroči« managerju. Sam se takoj umakne k naslednjim obiskovalcem. Mi nočemo komplikacij, zato nadrejenemu takoj povemo, da znamo slabo angleško in da je nesporazum. ;) Imamo dober fotoaparat, to drži, a slike delamo zase in družinsko zbirko… Recimo, da nam verjame in nas spusti naprej… 
Potem še en čas klepetamo glede tega pripetljaja, mogoče želijo, da se izdajo dovoljenja za komercialna snemanja in fotografiranja, če boš s tem kaj služil ali če želiš imeti uradno dovoljenje fotografije. Ne vem. Na spletu je polno slik in posnetkov, srčno upam, da me ne bodo zaprli, ko bom naslednjič šla v ZAE, ker bom vseeno napisala ta članek ;))
Na pripetljaj hitro pozabiva, festivalski park nas čisto osupne. Saj tu se je zbral ves svet, tako kot razstavljalci in obiskovalci. 90 držav in področij sveta ima tukaj svoji paviljoni, nekateri zelo veliki, vsi so izjemno lepo narejeni, vsi predstavljajo neko lokalno specifiko – od hrane, lokalnih izdelkov do prireditev in koncertov. Vsak paviljon je kot da bi na hitrco pokukal v to državo. 
Global Village zajema 4 glavne tematike, ki se med seboj prepletajo in povezujejo – shopping, hrana, vrtiljaki vseh sort in koncerti-eventi. 
Ko smo videli, kaj vse od hrane se ponuja tukaj, nam je bilo žal, da smo že pojedli kosilo. Vsemogoča hrana držav, katere najbrž nikoli ne boš obiskal... Imaš možnost videti kako se to pripravlja in celo poklepetati s predstavniki države.

 Miške po-arabsko :):

Tekom obiska ugotovimo, da so države arabskega in vzhodnega sveta predstavljeni zelo dobro in podrobno, ostali svet pa lih za pokušino. Recimo, Yemen, Afganistan, Iran, Maroko, Libanon, Azerbajdžan ipd. imajo ogromni paviljoni; vsa Evropa je združena v enem malem in za nas nezanimivem paviljonu, Amerika prav tako v enem. Zahodni svet ali se ni izkazal, ali ni bil povabljen… 
 Yemen ima zelo velik in res lep paviljon, kot bi se znašli na trgu in tržnici v nekem mestu. Obvezno zavijemo sem.
Največ predstavijo prodajo medu. Ponosni so na svoj med, res je odličen, izdelajo ga ogromno vrst. Fantje pri stojnicah so prijazni in so za štos. Freddy se navduši, obljubimo, da pred odhodom se ustavimo zopet tu in kupimo med in propolis za s seboj. 
Naš prodajalec (pravi Sandokan ;)), poskusili smo najmanj 10 vrst medu, z vso pokušino se že dobro naješ...
 Seveda, ne manjka nakita, rut in šalov, dateljnov in začimb... 

Obiščemo več paviljonov arabskih držav, zdaj vel ne vem, kaj je točno iz kje. V marsikateri pa imajo te ogromni lonci... Potem smo jih videli tudi v Katarju v trgovinah. Očitno jih dejansko za nekaj potrebujejo...  
Grozno je, ko je ženska prisiljena v to, da si zakriva obraz in telo in to seveda ni ok. Večkrat v arabskih državah pa sem že uvidela, da je to v mnogih primerih tudi svobodna izbira ženske, ni važno zakaj. Enkrat, ko sprejmeš, da si ženska lahko pokriva obraz, ker tako želi in ker je tako vzgojena, ker to počno vse sosede in njena mati, ker se počuti zaščitena, skrivnostna ali manj izpostavljena, takrat opaziš kako lepo izdelane so ta pokrivala, kako dragoceni materiali so uporabljeni. Jaz sem se kar ustavila pri trgovini za punce, za občudovanje in ogled modelov. Nisem strokovnjak za niqabe in burke, a me je mikalo da bi pomerila kaj. Prodajalec, moški, se je ukvarjal z arabsko gospo v letih, me ni niti pogledal. Si nisem upala vprašati za pomeriti, da tega ne bi vzeli kot norčevanja iz njihovih tradicij. 
No, roko na srce, ko imaš slab dan, a ne bi dobro sedlo, da se zakriješ v pokrivala in nihče ne ve, kdo se spodaj skriva, kakšne si volje in kako imaš urejeno pričesko in make up :)))
Pa smo že pri dateljnih, tudi tu vse lahko poskusiš... Adijo, dieta :) 

 Nekje se je dalo videti prikaz raznih ročnih spretnosti in izdelovanja lokalnih izdelkov. 
 Vhod v paviljon, vsak je do potankosti izdelan:

 V cono z vrtiljaki in lunapark niti ne zavijeva...
Med paviljoni je lih tako veliko dogajanja, ali celo še več. Vse je lepo, vse je zanimivo, vse je zabavno, na vsakem koraku si želiš narediti slikco ;).
Številne fontane:


 Greva v Afriko!

V afriškem paviljonu je vse pisano, slišijo se bobni. Kmalu bo nek nastop in nam je skoraj škoda, da ga ne vidiva, a se odločiva, da greva dalje, da ne čakava. Na spletni strani Global Village-a obstaja program za vsak dan, kjer se kaj in ob kateri uri dogaja. Mogoče ta program se da dobiti na blagajni, ne vem, mi nismo nič prejeli in tako nismo vedeli, kje bo kaj. V paviljonih posameznih držav je vsako uro koncerti, predstave in neke prireditve. Moraš pa zadeti pravo državo ob pravi uri.

Ponudba organskih shea in drugih krem. Zelo posebne in zanimive zadeve, ki jih skoraj da ni možno dobiti kje drugje...


Iz Afrike že gremo na Kitajsko. Smejimo se, saj zadeve so kot v vsakem trgovini s kitajsko robo, samo da so jih pripeljali v Dubaj. Je pa spet zelo lepo urejen paviljon, delček Kitajske, celo zvončki se slišijo... 


Še največ se prodajajo umetne trepalnice, očitno je to trend na Kitajskem. Tu si privoščimo odličen sveže stisnjen sok iz granatnih jabolk. 


 Lepa kitajka v narodni noši:

 Plavajoča tajska ali vietnamska tržnica, tu je zopet hrana. Bangkok v malem...
 Deklice iz Južne Koreje:
 Bolj, ko se spušča večer, več je obiskovalcev. Ogromno je tudi domačinov, ogromno je družin.
Osupneva, ko zagledamo - Bosnia & Balkan. Tega paviljona ne moreva izpustiti. Zanimivo, kako Bosna je "glavna" na Balkanu, vera v tem primeru pomeni vse... 
"Naš" paviljon je zelo luštno izdelan, kot bi bil kje v Sarajevu. Ni velik, zato ga pogledamo v celoti. Z prodajalci se pogovarjamo kar "po naše" in na drugem koncu sveta je to super, ko smo spet vsi "naši". 
Med stojnicami sicer ne najdeva Slovenske (morda že spadamo v Evropo?;)), so pa poleg bosanskih še hrvaške in makedonske. 
Ne moreva se upreti skušnjavi in si naročiva pravo bosansko kavo. Ista je kot na Baščaršiji, cena pa je kot v Dubaju ;). 
Tu zraven je že Evropa in Amerika. Mala paviljona, Ameriko niti ne greva gledati. Slovenije ne najdeva niti v Evropi. Ostala evropska ponudba je kar brižna, tudi paviljon je malo dolgočasen. Še največ je italijanskih usnjenih izdelkov in vezenih prtičkov iz Danske ali Nizozemske... 
Vsako leto Global Village obišče 5-7 mio obiskovalcev. Na petkov večer jih je bilo kar veliko. Mnogi so si prinesli pregrinjala in so se posedali na travniku pred velikim prireditvenim prostorom, kjer so skoraj ves čas nastopi in prireditve.

Lahko greš pogledati Stunt Show, sva pomislila, da bi šla, pa sva ugotovila, da moraš kupiti karte posebej, show je ob določenih urah. Nisva bila toliko pripravljena, pa tudi časa ni bilo več veliko. 
Na glavni sceni je ta čas nastop italijanske plesne folklorne skupine. Zelo lepo je in tudi gledalcev je veliko. 
Po nastopu pa - čas za molitev. Očitno je res. Nekje mora biti mošeje, ker so se nekateri začeli nekam premikati, drugi so se pripravili za molitev kar na travniku. Velika večina pa se sploh ni zganila za to in nadaljevala ogled :)
Ogromen paviljon Združenih Arabskih Emiratov. Kot pričakovano, vse se svetlika in bleščika, razkošje in prestiž. 
Vhod v paviljon je čez ogromno maketo Dubai Frame-a, ki ves čas spreminja barvo. Ugotavljamo, da zvečer, ko se prižgejo luči, Global Village je še lepši in bolj pisan kot pri sončni svetlobi.
 Par minut pri Okvirju:
 V siju luči se počutimo, kot da smo v risanki. Vse je tako pisano in veselo... 
 To je kraj, kamor lahko prideš večkrat s prijatelji in družino, očitno domačini se tu dobivajo: 
 Ah, Turčijo pogledamo samo na zunaj...

Smo prišli sem skupaj z našimi novimi prijatelji s križarjenja, smo zmenjeni, da gremo skupaj tudi nazaj. Zato v parku, še pred vhodom, se dogovorimo, da se dobimo tam pri vhodu čez 3 uri. Na začetku zdi se, da je to skoraj preveč časa. Zelo hitro nam je jasno, da 3 uri tu ni nič in da škoda, da nismo prišli sem za ves večer. A dogovor je dogovor in nenazadnje danes zvečer naša ladja izpluje, ne bi bilo prav, da zamudimo takoj prvi dan ;) Se pa odločimo, da če ne bomo vedeli kaj početi v Dubaju v naslednjih dneh, da bomo prišli še sem. Zato na začetku si ogledujemo paviljoni počasi in z užitkom, na koncu pa smo jih kar izpuščali. Že sprehod med paviljoni (ogromen park…) je zanimiv in jemlje svoj čas… Prav težko je bilo zapustiti Global Village. 

 Ne moremo, da ne poziramo na zlati promenadi:

Ob 7h zvečer je gneča neverjetna, se komaj premikamo. Narediti sliko, da ne bi imel v kadru še kup ljudi sploh ni mogoče... Vlada pa čudovita prijetna energija praznika... Nihče ni živčen, nihče ni nespoštljiv ali  nestrpen, nobenega grdega pogleda ali komentarja. Zbral se je tu cel svet in vsi se imamo fenomenalno!

Se vrnemo v Yemen, po med. Smo že dobro prijatelji, spet štosi in debate. Odidemo, seveda, z nakupi, svojo delo znajo ;)

Upam, da je Yemen tak kot je tukaj. Iz nične predstave o državi smo dobili željo, da bi jo kdaj obiskali. 

V jezeru se prižgejo lučke, prekrasno. Bliža se čas za ognjemet, a mi2 že veva, da ga ne bova gledala, sicer bo ladja izplula brez nas.

 Gremo proti izhodu, ko ljudje kar še in še prihajajo. Promenada pred vhodom/izhodom:
 Tu je taka ulica značilnih stavb iz vsega sveta, Minimondus v malem:
Barve se spreminjajo ves čas, žal ti je, da greš proč... Zadržujem se in slikam vsako barvo... No, saj ne bom objavila vseh slik v vseh barvah... A najrajši bi :))




To je kraj, kjer je vedno praznik, kot da imaš rojstni dan in novo leto hkrati... Nam je bilo noro dobro....
 Težko zapuščamo Global Village.
Gneča na vhod: 
Nazaj se peljemo tudi z avtobusom (a lahko bi šli z limuzino ;)), bus 104 vozi do »naše« metro postaje Al Gubaibe, tiste, ki je najbližja pristanišču. Razdalja je 33 km in se vozimo več kot uro. Takšne so razdalje v Dubaju. Nočno mesto je tudi zelo zanimivo, se peljemo mimo Glow parka in mimo Frame-a, vse je v lučkah… Prekrasno. Pri Al Gubaibi vzamemo taksi in za manj kot 5 € smo že pri ladji.
Za nami je dolg dan v mestu. Čaka nas večerja in obvezna vaja za reševanje v sili. Z rešilnimi jopiči tik pred izplutjem gremo na zbirno mesto – pod »našim« rešilnim čolnom. Vseh odskenirajo, kdor je prišel, tisti, ki ni prišel, so ji klicali po zvočniku še ves naslednji dan. Moraš vedeti, kako si obleči rešilni jopič in kje je tvoje zbirno mesto za primer v sili.  
Zvečer še spremljava izplutje iz pristanišča, v temi se skoraj nič ne vidi, a vseeno je zanimivo, potem pa že izplujemo v temno južno morje in zvezdno noč.
Pogled na Dubaj: 
Neverjetna zadeva, kako ogromna ladja izpluje bočno od pomola in šele nato v bolj odprti vodi se obrne in se postavi prav. Ko zapusti pristanišče, razvije hitrost, pluje kar hitro, Freddy je spremljal po aplikaciji - 16-18 vozlov. A ko si na barki, hitrosti sploh ne čutiš. Niti tega, da si v morju. Samo en dan se je čutilo malo guncanja, sicer pa sploh ne. Jaz, ki sem zelo občutljiva in takoj dobim morsko bolezen, sploh nisem imela težav, vnaprej pa me je zelo to skrbelo.
Pristanišče in cruise terminal: 
Sprehajava se še po ladji, povsod se dogaja, glasba v živo, gledališče, trgovine obratujejo, denar se obrača… Z ladijsko kartico hitro trošiš denar, sploh ne veš kdaj.
Ob 23h je na odprti palubi poleg bazena Arabski party, še sva budna, zato greva. Se urediva po-egipčansko, to znava, v Egiptu sva bila večkrat. Dobro uro pleševa in se zabavava. Animatorji plešejo z obiskovalci, sploh ne veš, kdo je tu v službi in kdo samo žura. Vse pohvale jim za iskreno razpoloženje in žur. Sicer malokdo od gostov se je preoblekel res v arabska oblačila. Mogoče je še komaj prvi dan in si še niso nabavili dolgih oblek… 

In že plujemo v Abu Dhabi. Kako sva se imela tam, bom napisala v naslednjem postu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar