Januarja, zdaj že nekaj let nazaj, bila je zanimiva prilika
obiskati Tallinn, prestolnico Estonije. V osnovi je bila to neka službena
zadeva, vendar precej družabno-turistično obarvana, tako, da udeleženci
srečanja smo bili povabljeni s partnerji. To je bilo obdobje, ko Freddy ni
stopil v letalo že dobrih 15 let in leteti s prestopanjem nekam v Estonijo bilo
je zanj kar izziv. Estonija je taka uganka, da bilo bi škoda izpustiti priliko.
torek, 7. marec 2017
sobota, 4. februar 2017
Januarski pohod na Blegoš
Konec januarja se odpravimo s planinskim društvom na Blegoš. Za Blegoš sem že slišala, nisem pa še nikoli bila tam. Peljati se moraš do Škofje Loke, nato še naprej, višje v hribe. Naše izhodišče je bilo iz Leskovice - kot je rekel naš vodnik - iz Pleskavice, samo brez P :) In tako smo si vse zapomnili.
četrtek, 12. januar 2017
Adventni izlet v Graz
Vsako leto v decembru se nekam odpravimo na predpraznični izlet, da potem lažje delamo za praznike... Tokrat dolgo si nismo naredili nobenih načrtov, jesen je bila polna potovanj in skoraj ni bilo želje, da bi se spet kam odpravili. Ko pa je prišla sredina decembra in sem se začela dolgočasiti, sva se odločila, da greva nekam blizu in brez zahtevnih načrtov. Greva v Graz, ki je nam blizu, ki ima lepo tradicijo predbožičnih tržnic in kjer še nisva nikoli bila... Ja, glavni moto je bil - greva na kuhančka v Graz!
četrtek, 5. januar 2017
Zadnji 17. dan: Santiago de Compostela – Madrid
Začetek vsega Uvodni post, kaj, kako in zakaj
Čez celo noč se najmanj 10x zbudim, se mi zdi, da je že ura za vstati. Folk se vrača v spalnico še do 1h zjutraj, nato že od 5h dalje odhaja. Moja budilka zvoni ob 5.50. Poberem stvari v temni spalnici, se pakiram na hodniku in skozi temno in prazno mesto hodim do postaje. Poslavljam se od Santiago, od Galicije, od Camino...
Čez celo noč se najmanj 10x zbudim, se mi zdi, da je že ura za vstati. Folk se vrača v spalnico še do 1h zjutraj, nato že od 5h dalje odhaja. Moja budilka zvoni ob 5.50. Poberem stvari v temni spalnici, se pakiram na hodniku in skozi temno in prazno mesto hodim do postaje. Poslavljam se od Santiago, od Galicije, od Camino...
petek, 30. december 2016
16. dan: Muxia – Santiago de Compostela
Zjutraj zelo dolgo spimo, danes je prvi dan, ko se nam
nikamor ne mudi. Čeprav moški, ki je spal pod Slobodanko (pograd, ona je bila »zgoraj«),
je tako grozno smrdel – predvsem po cigaretah, čisto je prekajen, dodatno pa je
še zaudarjal po neki zatohlosti, najbrž je že dolgo na poti brez poštenega
tuša. Sem se morala obrniti na drugo stran, da me ni njegov vonj toliko
motil...
Se veselimo počasnega jutra in pod priprtimi očmi opazujem,
kako se ostali zgodaj pakirajo in odpravljajo... Albergue moramo zapustiti do
desetih, zato imamo še zlati čas, da se v miru spakiramo, kar nam gre zelo na
roko. Vso noč je zunaj bliskalo in grmelo in je veter metal v okna in streho
potoki dežja. Res imamo srečo, da ni bilo tako vreme, ko smo hodile.
![]() |
| Obala Atlantika pred Muxio |
petek, 23. december 2016
15. dan: Finisterra – Muxia, 29 km, 8 ur
Zbudim se sredi noči, ful žejna in z glavobolom. Vse imam
pri roki, si pomagam za silo.
Ko se končno prebudim v jutro, poslušam, kako zunaj divja
nevihta. Se kar ne mudi iz postelje. Ampak dokler zlezem ven in se spakiram, se
že nebo razčisti in je zunaj suho. Punce že zdavnaj me čakata v kavarni poleg.
Glavobol. Za zajtrk imam danes kavo in dva aspirina. E ja, no vino – no camino :)
Dokončno se odločimo, da gremo peš v Muxio. (Bila je opcija,
da če bo res grdo vreme, gremo tja z avtobusom).
![]() |
| Finisterra - center |
četrtek, 22. december 2016
Camino a Finisterre. 14. dan: Olveiroa – Finisterra, 41,90 km
Tako zelo lepo sem spala, pa čeprav je bilo hladno. Čisto
sem se že navadila spati s tujci v sobi. Zjutraj zunaj je zopet mrzlo, vendar
jasno. Punce sta se odpravile na kavo v bar v bližini prenočišča, jaz pa že
štartam, da pridobim malo na razdalji. Spet je tema, a nas je več takih, ki smo
že na poti. Žal mi je samo zaradi tega, ker se skoraj ni videl, niti nisem
mogla kaj prida slikati kanjon reke Xallas pod nami. Spektakularno!
nedelja, 18. december 2016
Camino a Finisterre. 13. dan: Negreira – Olveiroa, 34,5 km, 9 ur
Albergue zapustimo ob 8h, prvi dve uri gremo hitro. Prvi postanek
v baru v naselju A Pena. Z Viko, ki je spala v drugem prenočišču, naj bi
istočasno štartali, a nje še ni, nato pa sporoči, da je ona že precej pred
nami... Danes ima spet »turbo-pogon«.
Jutro je hladno,
kakih 9°C, v dolini so meglice, poskušam slikati, kakor rata s tem žepnim
fotoaparatom. Pogrešam DSLR.
Naročite se na:
Objave (Atom)










