My red map


visited 50 states (23.04%)
Try Neptyne, the programmable spreadsheet

torek, 2. junij 2026

Camino Frances. Dan 35: Ribadiso - O Pedrouzo

Občasno dež, +5°C / +8°C 

Po čudovitem včerajšnjem dnevu, jutro je zopet sivo in megleno. Deluje, da bo vsak čas začelo deževati. Tudi napoved za naslednjih par dni je bolj kisla. 


Manj kot uro poti me loči od albergue v Ribadiso do Arzua, mesta, kjer so prespali skoraj vsi naši sopotniki. Ribadiso je bila vsekakor dobra odločitev, tako sem malce skrajšala zelo dolgo razdaljo včeraj in jo dodala današnjemu sicer kratkemu in enostavnemu dnevu. Minus je ta, da včeraj je bil dan čudovit, danes pa rosi že od jutra.

Arzua se spomnim še od zadnjič - dolgo mesto ob glavni prometnici, niti v enem trenutku se mi mesto ni zazdelo lepo. Tudi pred 8 leti je deževalo. Enako kot danes. Po eni uri hoje se ustavim v kavarni, nasproti je supermarket. Kavica in croissant. V marketu nabavim malico, večerjo in zajtrk za jutri. Arzua je dokaj veliko mesto in supermarket je res odličen. 


Za mestom gre pot od vasice do vasice, med pašniki in polji, pravo Galicijsko podeželje. 

Pot je lahka, vzponi so res rahli. 
Ker večina pohodnikov so štartali iz Arzua, so v glavnem 1 uro pred mano in ne srečam skoraj nikogar. Ko hodim, poskušam se spomniti krajev od prejšnjega obiska. In ponekod se res spomnim. Tukaj so me takrat dohiteli Jose in njegova ekipa, sem pa bila ujeta med kravami. 

Dež sčasoma poneha, vreme je lepše. Tega hooreo kar preko ceste se nič ne spomnim, morda je nov. 
Sem se pa takoj spomnila ograje iz steklenic od piva na obzidju neke terase. Steklenic je sedaj krepko več. 
Račke v luži ob mostičku:
Zelo miren dan, skoraj ni nič posebnega, kljub vsemu je lep in sem uživala vsak trenutek.

Nekaj sončnih žarkov:


Kapela v Santa Irene, sem jo slikala tudi zadnjič. Poleg naj bi bil izvir zrdavilne vode. Tudi tokrat je bil izvir suh.
Bolj, ko se bliža dan koncu, več se nas srečuje na poti. 
Večinoma danes vsi gremo v O Pedrouzo. Ga že vidim na daleč ob glavni cesti. Vendar Camino puščice me vodijo skozi gozd. Si mislim, najbrž čez gozd pridem v mesto. Ravno, ko hodim čez gozd, začne deževati. Iz gozdička stopim ven poleg šole na drugem koncu mesta in se lovim, kje pa je moj hostel. Se izkaže, da je dobrih 800 m nazaj v centru mesta, da bi bilo res bližje, če bi šla po cesti. Skozi gozd pot nadaljuje do Santiago, brez, da bi zavila v mesto. Še dobro, da sem vedela, kam moram priti.
Kraj je sicer majhen, a ker se nahaja dobrih 20 km pred Santiago de Compostela, je odličen kraj za prenočiti, preden se pride do cilja. V O Pedrouzo je municipalni albergue in več zasebnih. Jaz sem si rezervirala zelo prijeten po slikah sodeč hostel "Azul Cielo". Je tik poleg municipalnega albergue. 
Do hostla pridem v pravem nalivu (to so tista odvečna kilometer-dva poti, ki sem jih naredila čez gozd  in mesto!!). Hostel je res lušten, lepo in moderno urejen, dobro založena kuhinja, kopalnica kot doma, topla in velika spalnica s panoramskimi okni na glavno ulico. Lastnica pove, da sem edina, drugih rezervacij nimajo. In pozneje res nihče več ni prišel. Tako sem dan pred Santiago ponovno čisto sama v hostlu. Naslednji dan sem se pogovarjala s Fabrizio, mi je povedal, da on in španci vsi so bili v cenejšem municipalnem albergue. Zasebni stanejo v glavnem 13-20 €, municipalni pa je vedno 10 €. Meni je bilo tukaj super. Najprej sem mislila, da bom šla popoldan še malo po mestu, ampak ves večer je deževalo, tako nisem šla nikamor, še dobro, da sem si kupila veliko solato za večerjo, pa nekaj prigrizkov.  
Ne glede na bolj deževno vremensko napoved za prost dan v Santiago sem si rezervirala na spletu izlet do Finisterre in Muxie na Costa do Morte. Se že veselim!

Danes sem prehodila 25 km v 7,5 urah.

Naslednji dan: O Pedrouzo - Santiago de Compostela

Ni komentarjev:

Objavite komentar