Adventni izlet v Graz

Vsako leto v decembru se nekam odpravimo na predpraznični izlet, da potem lažje delamo za praznike... Tokrat dolgo si nismo naredili nobenih načrtov, jesen je bila polna potovanj in skoraj ni bilo želje, da bi se spet kam odpravili. Ko pa je prišla sredina decembra in sem se začela dolgočasiti, sva se odločila, da greva nekam blizu in brez zahtevnih načrtov. Greva v Graz, ki je nam blizu, ki ima lepo tradicijo predbožičnih tržnic in kjer še nisva nikoli bila... Ja, glavni moto je bil - greva na kuhančka v Graz!

Dobre tri ure vožnje z Obale plus vinjeta za Avstrijo (obvezno kupiti pred vstopom v državo! - že drugič se je nama zgodilo, da vinjete preverjajo takoj čez mejo, ko nimaš še možnosti kupiti vinjeto na avstrijski strani) - in sva že v Grazu. Obnovitvena dela na obvoznici zmedejo našo navigacijo, vozimo "po občutku" in po dolgi vpadnici prideva v center mesta. Rezervirala sva si hotel tik ob reki in pod grajskim hribom, tako parkirava avto v garažo in mirne duše se peš odpraviva do prve stojnice s kuhančkom...

Sonce se skrije ravno v Grazu, vse do 15 km pred mestom je bilo sončno, pozna se decembrski mraz, oblečeva vse, kar sva s seboj vzela :)

 Na trgu MarijaPomagaj je lep vrtiljak in, če ne bi bilo tako surovo, bi se gotovo zavrteli en krog... Greva dalje.

Center mesta ima tisti prijeten zgodovinski pridih, zdaj se več ne pozna, da je bilo v mestu uničenih ogromno stavb med 2. svetovno vojno. Nove stavbe v centru so kar dobro umeščene med stare. Obrobja mesta pa prav nič niso zanimiva, samo bloke, trgovine in avtosalone... Centralne ulice so že zelo živahne, dovolj pa da pokukamo za ovinek, pa se že najde mir in zelo prijeten in umirjen kotiček.

Dvorišče samostana in cerkvi MariaHilfe

 Pred cerkvijo prvi štanti, vendar ni še odprto, pripravljajo...

Podhod pri cerkvi je poln obrazov:

Malo naprej ob obrežju Mure (ja, "naša" Mura teče skozi Graz) je zelo čudna stavba. Kunsthaus je bil zgrajen 13 let nazaj, postal je nekakšen simbol Graza in simbolizira povezanost preteklosti in bodočnosti. Mene je še najbolj spominjal na iztrgano iz telesa srce ali želodec... Čudna stavba in, ja, pritegne pozornost. Meni nikakor ni lepa...

Prečkamo eden od mostov, ki povezuje oba brega Mure. Most je poln ključavnic mladoporočencev in zaljubljencev. Nad mestom kraljuje hrib in grad na njem. Se odločimo, da na hrib se bova odpravila jutri zjutraj. Danes pa se greva "zgubljati" po mestu.

Doma sem, seveda, natisnila seznam turističnih atrakcij in zgodovinskih stavb, pogledala, kaj se v Grazu in okolici splača videti. Sva prišla sem, videla, da je center mesta zelo kompakten in vse načrte sem pustila v hotelu in sva se klatila, kot se je nama zdelo. Zato za zelo malo stavb in ulic veva, kaj točno je... Ne moreš pa faliti otoka na Muri - umetni otok Murinsel. V tem času je prav zaprt, tako ne moreš niti se sprehoditi čez.

Zavijeva v eno od glavnih ulic starega mesta in v ozkem prehodu med hišami zagledamo leseno hišico s kapami in šali. Že takoj spremenimo "načrt", zavijeva s poti, se znajdeva na trgu s štanti. Ja, to je to, zaradi tega sva prišla v Graz. Na prvem šanku naročiva Gluehwein in "padeva" v božično vzdušje... Na trgu v času kosila ni še veliko obiskovalcev, imava čas za preučiti ponudbo. Zvečer sva se komaj prebila do šanka.

Celoten center mesta je v lučkah, smrekah in okraskih...

 Zanimiv detajl na vogalu stavbe. Le kako je ta slon prišel sem?

Hauptplaz je srce mesta. Kamor koli greš, vedno boš prišel sem.

 Tudi na tem trgu je tržnica, najbrž tukaj je "glavna".

Skozi trg vozi tramvaj, se odpraviva na sprehod po široki in lepo okrašeni ulici vzdolž tramvaj-poti. Ulica je polna trgovin, si dava cilj - rabiva kape. Kapo za Freddyja dobiva skoraj takoj, ženskih kap pa nimajo. Nimajo take, kot si jaz želim - bele, ohlapne, brez cofka. Vse so s cofki!! Še zdaj si nisem kupila kape!!

 Vitrina ene od trgovin:

Na ulici Božiček igra na harmoniko. Pred našimi očmi k njemu pristopita dva policista. Mora vse pospraviti.... Pa se je tako lepo naštimal, celo pes je preoblečen v jelena. V Grazu je bilo kar precej beračev, najbrž cigane, pogosto so bili kar vsiljivi. Raje vidim, da prosi tako, da nekaj zaigra ali uprizori negiben kip, kot, da te cuka za rokav in ti najeda na vsakem koraku.

 Lepo z narobe obrnjenimi smrekami okrašena ulica:

Zavijemo v eno od ulic in po naključju se znajdeva na Glockenschpielplatz-u točno ob uri, ko zaigra Carillon - vrteče se figurice na strehi stavbe. Ples figuric se dogaja 2 ali 3x na dan, tako sva ujela tudi to atrakcijo. Še bolj zanimivo je to, da v stavbi pod Carillonom je restavracija Glöckl Bräu, ki je ena boljših restavracij v Grazu, strežejo pa avtentično štajersko kuhinjo, značilni ambient, ogromne porcije, cene so zelo primerne. Ja, ura je za kosilo!

Glöckl Bräu restavracija. Morava poskusiti dunajca (naredijo ga z bučnimi semeni, super dobro je!) in apfelstrudel. Restavracija je super, hrana je odlična... Vsem priporočam.

Po kosilu se le še leno sprehajamo po mestu. Obvezno sva morala zaviti v ozko in v klanec penjajočo se ulico Sporgasse, ob kateri stojijo lepe zgodovinske hiše...

 A se hitro vrneva v vrvež centralnih ulic in trgov. Je bolj zabavno.

Murinsel je ponoči obarvan v modrino neonskih luči.

 Vrtiljak v bližini hotela je že pisano obarvan... Se zabavamo s fotografiranjem.

 Otok na Muri:

Večerni vrvež na  stojnicah.

Ena boljših slaščic, ki jih lahko dobiš na štantih - sveže pečena sladka rolica. Boljši je lahko samo carski praženec z vročimi slivami, tega sem jedla nekaj let nazaj v Salzburgu. Cene, kljub pričakovanjem, niso prehude - skodelica kuhanega vina oz. apfelpuncha se giblje od 3 do 4 €, 2 € je kavcija za skodelico. Sva se navadila na amaretto-apfelpuch, celo doma sva si ga pripravljala po povratku.

 Za vogalom živahne ulice pa so tihi in skriti kotički.

Raje ostajava med dogajanjem, sva se ustavila na pijačo res ob vsaki stojnici. In v Grazu jih ne manjka.

 Načrte, da bi šla zvečer še malo ven, v life, tako izpuhtijo. V hotelu sva ob devetih zvečer, utrujena od celega dneva in prijetno rahlo pijana, res se nama ne ljubi več nikamor... Na TV poskušava si kaj ogledati. Vse (!) programe oddajajo v nemščini...
Zjutraj je čudovit sončen dan! Se kar z veseljem odpraviva do bližnje tržnice po bučno olje. Ugotoviva, da kljub soncu je zelo mraz! (olje pa je odlično, gospod nama je kar priporočal - to je narejeno pri nas doma, res je - etiketa pravi - družina Höfer)

 Po načrtu (da uresničimo vsaj eno točko načrta) se odpraviva kar do vzpenjače na grajski hrib Schlossberg.  Saj ni toliko visok, malo naprej so stopnice, a se je nama zdelo zanimivo, da bi šli s funikulerjem. Razen nas vzpenjačo čaka še en par. Par minut in sva na vrhu hriba.

 Ta majhna trdnjava je dala ime mestu - Graz pomeni manjša trdnjava, nastala pa je 1000 let nazaj...

 Z vrha je čudovit razgled (ki ga na enem delu kvari streha restavracije, takoj ob postaji vzpenjače). Od zgoraj se dobro vidi čudaška stavba Kunsthausa.

Poziramo na terasi. šele doma ugotovimo, da razgled s terase se sploh ne vidi zaradi ograje in dreves :) Tabla na terasi sporoča, da tukaj smo na 475 metrov nad nivojem Jadranskega morja (najbližje!) in 123 metra nad glavnim mestnim trgom.

Pogled na Graz - zgodovinski ob reki in moderen malo naprej...  

Ovinek proge vzpenjače:

Zvonik na vrhu hriba je star več kot 400 let, zvon je težek okrog 5 ton, in bil je zgrajen poseben mehanizem, da lahko ta zvon sploh zvoni...

Nas bolj zanimajo razgledi in vedno bolj toplo sonce. Na vrhu hriba je lep park, od trdnjave skoraj ničesar ni ostalo, kar je ostalo, je zaprto, tako se samo sprehajava.

Na vrhu hriba je simbol mesta - Uhrturm, 28 metrov visok stolp z uro, ki kaže pravi čas že več kot 300 let.

Prijeten bar s teraso na samem vrhu. Upava si se ustaviti na terasi. Topla čokolada in sonce... Krasen trenutek...

 Park na vrhu hriba:

 Bastion, ki se najboljše vidi iz mesta. Tukaj so ostali 4 kanoni, s katerimi so mesto branili pred Napoleonovimi vojaki. Čuvaj je sicer odprto ograjo zaprl nam pred nosom. Niso uradne ure!

Še razgledi:

Jetra mesta, ali nek drugi organ...

 Kitajski paviljon na hribu, s čudovitim razgledom.

Pot navzdol, v mesto, vodi mimo UhrTurma, po prijetnih stopnicah, ob katerih je urejen manjši park.

 Rdeče strehe hiš pod nami so vse bližje. Vsaka ograja pa je polna ključavnic.

 Pogled na pot po stopnicah na vrh, do stolpa z uro. Saj ni tako hudo. Spodaj, ob stopnicah je še ena posebnost Graza - podzemna katedrala, Duomo, v hribu je narejen tunel, nekje v notranjosti je ta katedrala. Sva se že odpravila tja, potem nekaj naju je zmotilo, sva si rekla, lahko se vrneva tudi pozneje. Pa se nisva...

 Se spustiva v mesto, ubereva pot po ulicah, kjer še nisva bila.

Zelo stara pekarna - iz leta 1569, ne vem, najbrž je najstarejša daleč naokrog. Ali ne?

 Opera v Grazu.

V bližini Opere je tak kip. Na daleč, se mi je zdelo, da je to le stolp z električno napeljavo. Je pa neke sorte umetnost. Mestna uprava je zelo tolerantna do kreativcev. Niti to mi ni bilo všeč...

 Nikdar ni prezgodaj za en apfelpunch:

Skleneva naš krog po mestu. Zdaj si že rečeva, da sva videla, kar lahko vidi popolnoma nepripravljen turist. Imava predstavo o mestu. Freddy se spomni, da bi skočili do shopping centra na obrobju mesta, nekaj nujno rabi v trgovini. Narediva 1-urni izlet po gradbiščih avtoceste, ničesar ne kupiva v trgovini (ne zato, ker ne bi imeli, zato ker je trgovski center prevelik in se nama ne ljubi zgubljati tam čas z iskanjem in sprehajanjem) in se lačna vrneva v center mesta.

 Zavijeva v eno restavracijo, ki se je dobro uvrstila na Tripadvisorju, celo se usedeva, a nič nama tam ni všeč, od kelnarja do menija. Še preden karkoli naročiva, se odločiva, da greva do restavracije, kjer sva bila včeraj. Nisva še poskusila vsega iz menija.

 Pred "našo" restavracijo je že gužva.

Pogumno greva noter. Ker sva danes bolj pozno, le s težavo najdeva prosto mizo. Za zvečer vidiva, da je vse rezervirano.  Sledi štajerska pojedina, danes se spomniva naročiti kislo zelje namesto riža in je veliko bolje (ne vem, če kdo ve, kako se prevede zelje v kateri koli jezik... midva sva ugibala in sva zadela - nekaj v slogu krauti). Naročanje iz jedilnikov v Avstriji in Nemčiji je zame zmeraj malo uganka...

Po koslu sva tako sita, da skoraj ne moreva niti kuhančka na stojnicah, kaj šele kaj sladkega. Pa si res želiva še eno tisto sladko rolico... Pozneje.

 Red Carpet Street...

 Uživava v mestnem vrvežu, se sprehajava, dokler nisva spet pripravljena za stojnice :) Še en lep večer.

 Zjutraj se strinjava - 2 dni za Graz je več kot dovolj, vsaj v zimskem času zagotovo. V okolici mesta je veliko vsega, a rabili bi lepše vreme. Ena zadeva pa je zanimiva ne glede na vreme - muzej Schwarzeneggerja. Terminator je namreč doma iz vasice v bližini Graza. Zato se odjaviva iz hotela, nakupiva preste za domov in se po 15 minutah z avtom pripeljeva na parkirišče v Thalu, rojstni vasi Arnolda Schwarzeneggerja.

Precej odročna, čisto kmetijska vasica, razpotegnjena po hribih, to je rojstni kraj legende. Stopimo v hišo, kjer je Arni odraščal. Precej velika dvonadstropna hiša.

Sprejme nas prijetna gospa. Pove, da mister Schwarzenegger vas vsake toliko obišče. Nazadnje je bil pred dvema tednoma, sicer iz žalostnega razloga - pogreb dobrega prijatelja. A tako ona ga je spoznala, in to na prvi dan svoje službe - dela v muzeju točno 2 tedna. Pravi, da je prijeten in preprost. Sama se sprehajava po muzeju. Sobe so opremljene po obdobjih v življenju Schwarzija - otroška leta, Hollywood, politika. Zanimivo. Ne moreva iz kože, da se ne bi slikali z "živim" kipom Guvernerja ali Terminatorja.

  - I'll be back.
Famozen stavek. Se smejiva, mlad Arni najbrž ni želel hitrega povratka domov, vas je res bogu za nogu, in tu razen biti policaj kot oče ali kmetovalec, kot ostali sosedje, kaj drugega ne bi imel početi.

Se odpraviva še do bližnjega jezera, kjer je mlad Schwarzenegger nabiral kondicije in gradil mišice..

Jezero je pod ledom. Led zdrži težo rac, midva niti ne poskušava, potem, ko sva slišala pokati led pod nogami na Blejskem jezeru nekaj let nazaj... Od takrat ne hodiva po ledu.

S tem je najin kratek izlet zaključen. Dolgo let sem imela v mislih Graz v adventnem času. Izkazalo se je za pravo destinacijo, prijetno praznično vzdušje, kompakten center, nižje cene, kot recimo na Dunaju ali v Salzburgu. Dva dni je vrh glave za ogled.
Še skupek videoposnetkov iz Graza: Video