Gremo na kavo? Moja zbirka kavic.

Kaj je lepšega, ko si nekje na potepu ali potovanju, pa v nekem trenutku prekineš tempo in se ustaviš. Na kavi, kaj pa. In uživaš v kavi (pogosto zraven spada še kaj sladkega ali kako pecivo), lenariš, opazuješ ljudi in vrvež okoli tebe. Lahko rečem, da marsikatari kraj doživimo tudi skozi kavice. Skoraj vsi, s komer kdaj koli hodimo okrog, radi kofetkamo.

Gelateria Italiana. Kaliningrad. 2010.

Zbirka teh sličič je nastajala slučajno in spontano v zadnjih 10 letih in je gromozansko nepopolna. Ker, seveda, ni mogoče slikati vsako kavo, ki jo spijem, niti to nikoli ni bil cilj. Pač pa v nekem trenutku nekje sem se imela tako dobro na kavi in je bila "kava" tako značilna za tisti trenutek, da enostavno sem jo slikala. Včasih pogrešam, da nisem slikala še lokala ali okolice, kjer sem kavo pila... Ampak to bi bila že drugačna zbirka.

Prva kavica, ki sem jo slikala, pravzaprav samo pol kave, spada v april 2004. Bil je eden prvih lepih pomladnih dni, smo šli v Opatijo, na kratek izlet. Ob še prazni plaži je delal eden redkih odprtih barov na plaži, tam smo se ustavili na kavo. Sin je bil še majhen, smo se zabavali in je dan ostal ostal v lepem spominu.

Opatija, april 2004

 Kapučin v kozačku iz kavarne Zvon v San Simonu v Izoli. Leto 2006.

Zvon. Izola. 2006

Bela kava, tudi iz Zvona. Leto 2006 je bilo leto velikih sprememb zame in o marsikateri sem razmišljala in razpravljala v Zvonu.

Zvon. Izola. 2006

Benetke, avgust 2008.  Kavica v neki zakotni ulici. Zakotne ulice v Benetkah so najboljše :) Takrat smo šli v Benetke z mojo sestro in komaj dobro leto dni staro nečakinjo Margarito. Zraven kavarne je bil še majhen trg, kjer je naša Margarita lovila milne mihurčke, mi pa smo skušali (izmenično) uživati v kavi. Od takrat Margarita vsakokrat, ko se vidimo, dobi flaškico milnih mehurčkov.

Venezia. 2008

 Novembra 2009 smo šli z sodelavci in poslovnimi partnerji na izlet na Češko, v Prago in Karlovi Vary. Jutranjo kavico smo s prijateljicami spili v Grand Hotelu Pupp, najboljšem hotelu v Karlovih Varah. Izjemen porcelan, odlična postrežba. Prav fino je bilo.

GH Pupp. Karlovy Vary. 2009

 Maj 2010. Potovanje v Rusijo in Kaliningrad. Rusi nikoli niso bili znani po dobrih kavah. Tokrat pa so nas presenetili z odličnimi kavarnami. Skoraj bi si upala trditi, da najboljšo kavo smo pili v Rusiji. Ali vsaj najlepšo :)

First Caffe. Kaliningrad. 2010.

 Če naročiš latte macchiato na glavnem trgu v Kaliningradu, dobiš tako umetnost. Res, da je bila to "Gelateria Italiana", z italijansko kavo in aparatom za pripravo kave, s fantastičnim sladoledom in slaščicami. Cene so temu primerne (1 kava kot na sliki - cca. 4 €), ampak to je razvajanje v slogu. Kavarna je bila polna, postrežba je hitra. Kako uspejo ustvariti take kave, še zdaj ne vem. Vsaka čast!

Gelateria Italiana. Kaliningrad. 2010

Maja 2011 pa smo šli na sestrski dopust v Lignano. Jaz z mojo zlato sestrico in naši otročki. Moj Edi je bil že star skoraj 15 let, njene deklice pa komaj 4 leta in niti ne še 1 leto.  Bil je naš prvi in edini skupen dopust po otroških letih. Hodili smo na plažo (imeli smo srečo z vremenom), obiskali smo parki in živalski vrt v okolici. Lignano je raj za družinske počitnice. Seveda, smo vsak dan, tudi večkrat na dan se odpravili na kavico in sladoled. V Lignano so razvajeni z množico turistov, zato s kavami se posebno ne potrudijo. So pa po italijansko dobre. Pogrešali smo slaščičarno, kjer bi lahko vzeli kaj peciva ali kako tortico. Na prvi slike je največ, kar smo našli.

Lignano Pineta. 2011.

Kavica iz centra mesta, peš cone v Lignano.

Plaza. Lignano. 2011

 In še ena iz Lignano, s plaže. Božanske dolge in široke plaže iz mivke.

Lignano, plaža. 2011. 

Novembra 2011 se odpravimo na eden naših izletov s sodelavci v Bosno. Iz Sarajeva smo šli na enodnevni izlet v Mostar. Ob povratku se ustavimo na večerjo v Jablanici, ob Neretvi, točno tam, kjer je bila bitka za Neretvo. Po jančku in baklavah nam postrežejo še z pravo bosansko kavo. 

Jablanica. 12.11.11.

 Naslednji izlet je že decembra 2011. Obiščemo predbožični sejmi v Salzburgu in Münchnu. Jutranja kavica v centru Salzburga v kavarnici znanih napolitank Manner. Seveda, napolitanke dobiš tudi ob kavi. (joj, cene, pretirane!!!) Ni manjkal niti apfelstrudel.

Kavarna Manner. Salzburg. 2011.

 Kava na Kaufingerstrasse v Münchnu. To je glavna peš ulica v mestu. Kava pa prav nič posebnega. Lih toliko, da ne rečem slaba. Lahko povzamem moje izkušnje v Avstriji in Nemčiji, da dobre kave ne znajo narediti. Ali moraš poznati, kje se dobi dobra kava. Mi do zdaj še nismo ugotovili.

München. 2011.

29. februar 2012. Dodatni dan za malo državico - San Marino. Dan je že spomladansko sončen in z veseljem uživamo na terasi. Okrog pa so še vedno metrski kupi snega, saj je še nekaj dni nazaj tako snežilo,  da so bili domačini še vedno presenečeni. Kavica ne samo lepa, tudi zelo dobra.

La Gata. San Marino. 29.02.2012.

Sončnega prvega marca pa smo že na glavnem trgu v Rimini (mesto poleg plaž ima prav lepo "staro mesto"). Obožujem izlete z našo "elito", ko se vsi z veseljem ustavljamo na kavi. Odlična kava. Italija, kaj pa naj bi drugega.

Antica Cafeteria. Rimini. 01.03.2012.

Maj in junij 2012 preživimo v Egiptu, kjer si ga ogledamo po dolgem in po čez. Prvi dan junija se znajdemo v Kairo. Kjer se povzpnemo v bar na strehi sosednje s hotelom stavbe. In iz bara opazujemo sončni zahod. S pogledom na piramide. Nekaj tako edinstvenega in veličastnega. Ob tem je dobra družba, ni manjkala niti šiša. :) Kavo naredijo zelo močno, z dodatkom kardamona. In prav ta kardamon mi v kavi nikakor ne paše.

Roof Cafe. Kairo. 01.06.2012.

 Pred odhodm iz Kaira pa si na črpalki vzamemo še jutranjo kavico za na pot. Prav takšna je kot pri nas. Le da tam ti jo naredi prijazen in nasmejan egipčan, ki doda kanček ustvarjalnosti. In že imaš kavico s srčkom.

On the run. Kairo. 2012.

Julij 2012. Vsako poletje več let zaporedoma smo preživeli poletne počitnice na Krku. V samem centru mesta Krk je ena zelo simpatična kavarna, med drugim - najstarejša v mestu. Kava je zelo dobra. 

Caffettaria XVIII.st. Krk. 2012.

December 2012. Še en krasen skupinski izlet, tokrat v Barcelono. Jutranja kavica in brioš v kavarni v Španski vasi - Poble Espanyol. Barcelona je bila čudovita, zanimiva, zabavna. Kava pa ni naredila tako izjemnega vtisa.

Poble Espanyol. Barcelona. 13.12.12.

Maj 2013, smo ponovno v Kaliningradu, Rusija. Kava je še vedno odlična. Kjer koli smo se ustavili na pijačo, nikjer ni bilo slabe kave. Očitno je konkurenca tako močna, da si enostavno ne morejo privoščiti, da bi imeli slabo kavo.

Shkiperskaya. Kaliningrad. 2013

Tržnica rinok je v Kaliningradu posebno doživetje. Takih dobrot je za poiskati po svetu. Predvsem, da se prodajajo na tak način :) Naslednja kavica je iz kavarne pri tržnici. After shopping.

Čokoladnica. Kaliningrad. 2013

26. maja pa smo praznovali moj B-day v fantastični elegantni restavraciji Usadba (Posest), komaj ven iz mesta. Krasen rojstni dan z družino. Nepozabno spomini. Odlična kava, hrana tudi je bila vrhunska.

Usadba. Kaliningrad. 26.05.2013

Poleti smo se odločili za nekoliko drugačen poletni dopust in sicer smo šli na križarjenje z manjšo barko po hrvaških otokih. Po celodnevnem kopanju večeri smo preživljali v obalnih mestih. Seveda, ni manjkalo niti kavice, niti sladoleda. Božanski dopust, kavice v kavarnicah ob promenadi pa so pravi način, da ujameš počitniško vzdušje. 

Fontana Cafe. Mali Lošinj. jul.2013

Novembra se odpravimo na izlet na Madžarsko. Jutro v Hevizu pričnemo s kavico v enem od hotelov. Mesto je tako zaspano, da bari-trgovine zjutraj so še zaprti. Po kavici in sprehodu pa je sledilo kopanje v termalnem jezeru. Novembra, zunaj!!

hotel Palace. Heviz. nov.2013

Decembrski izlet nas vodi na Portugalsko, v Lizbono. V predelu Belem, od koder so se pomorščaki odpravljali v neznano, so iz stoletja v stoletje skrbno čuvali in ohranjali recept posebnih sladic - pecivo s smetano Pasteis de Belem (njami!!!). V slaščičarni, kjer jih pripravljajo, delajo tudi edino v Lizboni spodobno kavo. Četudi naročiš kapučin, dobiš kavo s smetano. In samo tako je portugalska kava lahko dobra. Kjer koli drugje smo pili kavo, ni bila vredna omembe. 

Pasteis de Belem. Lizbona. dec.2013

Dokaz, da portugalci ne znajo delati kave, smo dobili tudi v letoviškem Cascaisu. Naredil se je krasen sončni dan, ravno smo se pripeljali s Cabo da Roca, najbolj zahodne točke Evrope, tako bi prijala odlična kava na terasi kavarne ob glavnem trgu mesta. Razgled je bil čudovit. Kava pa ne. Pa še imajo navado na kapučin potresti kakav. Kar meni povsem pokvari okus kave. Kave na sliki nisem uspela niti spiti do konca, res je bila slaba.

O'Neils pub. Cascais. 2013

Konec januarja 2014 z našo klapo obiščemo še London. Čeprav glede kave ne pričakujemo presežkov, angleži so bolj znani po čajih. Vendar smo pili v Londonu kar dobre kave. Na prvi sliki je kava v izjemno elegantni in fini kavarni nasproti Harrod's-a. Kavarna je tako lepo opremljena, v starem angleškem stilu, zdi se, da je samo za obiskovalce kraljevske krvi. Odlična postrežba, odlična postrežba, cene niso prav nič višje, kot po drugih kavarnah v mestu. (London sicer ni poceni, kar se lokalov tiče). V tej kavarni smo se počutili, da nas razvajajo. A, strežejo tudi zajtrki in slaščice.

Caffe Concerto. London. 2014

Po sprehodu skozi St. James park in ogledu menjave straže pri Backingham palači, smo zavili v prvi pub - The Clarence food pub, ki pa je bil zelo v redu. Malo se odpočiti in se posušiti. V Londonu skoraj ni nehalo deževati.

The Clarence food pub. London. 2014

V Londonu smo ves čas z veseljem zavijali v pube in kavarne. Vreme je bilo prav kislo. Tako sprehodi in ogledi zunaj smo popestrili s počitkom in debato v kavarnah. Kavica spodaj je bila narejena v Towerju. Zraven ni manjkalo pecivo in celo angleški Cider.

Tower. London. 2014

Mogoče moram slikati eno kavico narejeno doma...... 

Vsekakor, sledi nadaljevanje.