Egipt 2012: Kairo & piramide

Po neprespani noči na vlaku iz Luksorja do Kaira, zgodaj zjutraj stopimo ven na postaji v Gizi. Se peljemo najprej do hotela. Vemo, da na koncu ulice bomo zagledali piramide, zato ves čas pozorno spremljamo, kaj se zunaj vidi. Ulica pa je kot nalašč, neverjetno dolga... :) Ko zares vidiš piramido, nekoliko še v jutranji meglici, se ti zdi kar neverjetno - saj je tako ogromna!!!! In potem - zares obstaja!!!

Najprej se peljemo do našega hotela, maleknost, a kako lepo - je na isti ulici kot so piramide ....

Hotel Mövenpick Kairo - oblika resorta, nizke hišice, vsaka soba ima svoj vhod iz lepo urejenega vrta, polnega cvetočih eksotičnih dreves. Zunanji bazen ne prevelik, a je več kot zadosten. Prostorne sobe so prijetno opremljene. Super založen zajtrk. Škoda, da smo bili tu tako kratek čas.

Najprej se podamo v center mesta do nacionalnega muzeja Egipta, ki se nahaja ob famoznem trgu Tahrir. Čeprav smo bili dokaj zgodaj zjutraj, na trgu so se že zbirali protestniki, saj se je bližal zadnji krog volitev. No, demonstrantov je bilo le nekaj 10 ljudi, zato neke ogroženosti ali politične napetosti nismo začutili.

Fotografirati v egipčanskem muzeju ni dovoljeno, pravzaprav ni dovoljeno s seboj ničesar prinesti noter, zato od tam nimava fotografij. Pravzaprav še celo denarnico smo pustili v rucaku, zato sva komaj zbrala za kavico in sok v barčku na muzejskem dvorišču. Po ogledu muzeja človek pa se obvezno mora usesti na zraku in nekaj spiti in se odpočiti, saj v muzeju ni klime (menda se ravno prenavlja), ventilacija komaj dela, zrak je tako slab, da po uri - dveh ne zdržiš več. Škoda, ker res imaš kaj videti noter.

trg Tahrir

 Eno celo nadstropje v muzeju je namenjeno zakladom, ki so jih vzeli ven iz grobnice Tutankamona. Ker sva bila v grobnici in videla, da le-ta sploh ni tako velika, ves čas sva se spraševala - le kako so vse to spravili noter?!! Obstajajo tudi skice, kako je bilo vse to noter - neverjetno! Hecno - ves čas, ko se ogledujejo te zaklade (tudi znamenite zlate maske Tutankamona in njegov sarkofag), nekje v podzavesti si ves čas misliš, a je to pravo, a je to resnično? Odgovor je - ja! Zadeve so stare preko 2000 let in so resnične, iz zlata in dragih kamnov..... Le kje pa naj še bodo, če ne tukaj?!


trg Tahrir

 Na žalost, med revolucijo v Egiptu l.2011 so prostestniki vdrli v muzej skozi steklene kupole na strehi in so marsikaj uničili in poškodovali. Med tem tudi kraljevski stol Tutankamona. Rataš jezen, da so tisočletja zgodovinskih spominov lahko uniči kopica besnih skrajnežev ... Škoda.

trg Tahrir

Kairski muzej je pravzaprav prvi muzej, ki so zanj posebej zgradili stavbo.Otvoritev je bila leta 1902. Do tega vsi muzeji sveta so bili "nastanjeni" v že obstoječih stavbah, ki so bili prilagojeni potrebam muzeja. Nam je bilo veliko bolj zanimivo in marsikaj bolj jasno v muzeju, ker smo pred tem že dali skozi praktično ves Egipt in se "spoznali" s faraoni, dinastijami, navadami in zanimivostmi. In sedaj videli v živo stvari, ki niso ostali na svojem mestu v hramih in grobnicah....

promet na Kairskih ulicah

 Tako šele tu opaziš, da je res da:
- Hatčepsut se je večinoma upodabljala v moški podobi
- faraon Akhnaton, mož Nefertiti, večinoma je upodobljen z ženskim telesom. So še vedno dvomi, a je imel kako bolezen, da je imel več ženskih hormonov, mogoče pa je bil gay... Ker ob tako lepi ženi kot je Nefertiti, je on zgledal še bolj grd in čuden, so na mnogih slikah njo upodobili bolj grdo kot je v resnici bila.
- v Starem Kraljevstvu ženske so se upodabljale bolj bele, moški pa kot bolj zagorele. Še dandanes pri egipčankah je moderno in fino biti kar se da bele polti, zato se ne sončijo in porabijo ogromno belilnih krem.
- Kip faraona Kephrena, ki je na ogled v muzeju, je narejen iz diorita - črnega kamna, ki je najtrši kamen, kar jih obstaja. Znano je, da so egipčane na veliko uporabljali granit, obdelovali so ga s dioritom. S čim pa so obdelovali diorit???
- Precej je lesenih kipov faraonov in raznih bogov. Za nas to ni nič posebnega, pravzaprav sploh se ne šteje za neko trajno zadevo. V Egiptu pa je les bil vedno dragocen in zato so leseni kipi bili zelo dragi in cenjeni.

Promet na ulicah Kaira

Kairo je ogromno mesto, največje v Afriki. Menda tu živi okrog 18 mio ljudi. Mesto nas je presenetilo s prometom (a bili smo tam v petek in soboto, ki so prosti dnevi, tako, da je bilo nekoliko manj prometa kot običajno). Nobenih pravil v prometu, molitev kar na zelenici na sredi prometne ulice, mini-tržnice na vogalah ilic, brezdomci, ki spijo kar na pločniku, neskončni stoli barčkov in kavarn vzdolž ulic, kjer ob vsaki uri posedajo možje in pijejo čajček, kadijo šišo ter filozofsko spremljajo mestni vrvež.

 Legenda o nastanku Kaira glasi, da je vojskovodja Gauhar Sicilijski konec 10. stoletja prepričljivo zmagal egipčansko vojsko nekje na območju Gize in da bi utrdil vpliv v Egiptu, je bilo odločeno, da tu postavijo mesto Al Mansuri (Zmagovalni). Vojskovodja je osebno začrtal obseg bodočega mestnega obzidja. Postavili so količki z vrvicami, na katere so obesili zvončke. Delavci so čakali ukaz astrologov, da pričnejo z delom, ko se bodo zvezde postavili v pravilen "srečen" položaj. Usodno naključje je bilo, da na eno od vrvic se je usedel vran in so se zaslišali zvončki. Delavci so pričeli z gradnjo. Nekdo od astrologov pa je zakričal "vzhaja Al Kahira!", tako so klicali Mars. Skratka, čeprav še ni bil pravi trenutek, del več niso mogli ustaviti oz. začeti znova, tako mesto namesto Al Mansuri se imenuje Al Kahiro.

Na zgornji sliki je poln tovornjak koruze, ki je konec maja že zrela. Blagor egipčanom, ki pobirajo pridelek 3x letno. Spodaj pa je še nekaj utrinkov prometa v Kairu. Gospe elegantno se usedejo bočno tudi na skuter. Za gospo na spodnji slikci smo se vozili kar en čas in ves čas ugibali, ali bo zgubila natikač. Celo prosili našega šoferja, naj se tako približa, da ji ga snamemo. Ostal je na nogi!

Kairski stolp je najvišja stavba v mestu s 187 metri. Na vrhu je tudi razgledna ploščad. Stolp so zgradili američani v zamenjavo za obljubo sodelovanja. Vendar Naser, ki je takrat vodil Egipt, je počakal, da je bila gradnja zaključena, nato pa se je usmeril bolj socialistično... Prebrisano je dobil stolp od američanov, od Sovjetske Zveze in Jugoslaviji pa Asuanski jez.

Neskončne kavarnice vzdolž ulic.

Že zrele lubenice. Ponavljam - posnetek je od 1. junija! Drugo vprašanje, kako stričku uspe tako zložene lubenice peljati skozi mesto na razpadajoči prikolici, brez, da bi se vse skupaj raztreščilo na mestnih ulicah.

Še en način prevoza - ko vsi ne morejo biti noter. Pa iz dvopasovnici se v hipu naredi štiripasovnica. Kairo je res ogromno mesto, peš ne prideš nikamor.

 Gospa gre po opravkih. Le kako nese to vrečo na glavi?

 Mož se prebuja ob prometnem križišču.

 To pa je izraelsko veleposlaništvo v Kairo, slikano iz okna avtomobila. Čeprav zdaj so odnosi relativno mirni, pred veleposlaništvom ves čas stoji oborožena vojska. (tudi tu so Patrije al se motim? ;))

 Še preden gremo na kosilo (nič posebnega, restavracija je v bližini piramid, izrazito usmerjena na turiste, vse je skoraj "evropsko" oz. spominja na hrano v hotelih kje v Hurgadi), ne moremo brez da bi zašli v sosednjo z restavracijo trgovino, pravzaprav fabriko dišavnic in essenc. Ne glede na to, da je nas komaj 6 oseb in nismo jaki zapravljivci, nas lepo sprejmejo, pokažejo in razkažejo essence, ki jih tu delajo. Ponašajo se s tem, da delajo essence tudi za evropske hiše parfumov. Kako božansko vse diši, klimatiziran prostor te vabi, da ne hitiš ven, par kozarčkov karkadeja, prijazen in nevsiljiv gospod, ki nam razkazuje essence in zanimivo o njih razlaga... Seveda, smo se vdali in kupili nekaj zase. Najbolj zanimive so se nam zdele njihove essence - papirus je čudovita dišava za moškega; esenca sandalovega drevesa je odlična za gladko kožo, menta je perfektna za glavobole in sinuse... 1 unča stane cca. 14 €. Traja pa kar precej časa, saj uporabljaš po kapljicah.

Shahinaz Perfumes Palas, 85, Pyramids Road, Giza.

Po kosilu spočiti in siti se odpravimo k piramidam. To je tako kot v Abu Simbelu in Karnaku, ali v Pisi in pri Eifflovem stolpu - zmenek z zgodovino. Vsi vedo, da to obstaja, videno je tisoč krat na slikah in v filmih. In ko si tam - te preseneti in veš, da ne moreš tega dojeti in razumeti, dokler nisi tu in vse vidiš na lastne oči.

V času Starega Kraljestva v bližini  Gize se je nahajalo glavno mesto egiptovske države - Inebu-Hedž - mesto Belih Zidov, ki je kasneje postalo znano kot Memphis. V bližini, v kraju, imenovanem Sakkara, se je nahajala nastarejša nekropola. Prav tu se začenja zgodovina piramid. Prvo piramido je zgradili drugi faraon III. dinastiji - Džoser. Piramida je bila stopničasta in je imela tloris 125 x 115 m in višino 61 metrov. Ta piramida se šteje za prvo arhitekturno zgradbo na svetu! Vendar čast ustvarjanja prve piramide ne pripada Džoserju, temveč njegovemu svetovalcu Imhotepu.To je bil največji znanstvenik svojega časa. Poleg arhitekturnih stvaritev, je Imhotep prvi znan zgodovini zdravnik. Pisatelj in filozof, zdravnik in arhitekt - ni čudno, da po njegovi smrti je bil kanoniziran in je "napredoval" do statuta mladih bogov v starem egipčanskem panteonu. Kult Imhotepa je trajal vse do prihoda Grkov v Egipt. In to ni nič manj kot dva tisoč let.

Razveljavitev urejanj

Pred tem piramid niso gradili, Faraoni prvih dveh dinastij so bili pokopani v mastabah - grobnice v obliki trapeza, kot piramida brez vrha. Imhotep je predlagal zgraditi na vrhu ene mastabe še eno manjšo. Džoserju ideja je bila všeč, na koncu sta postavila še dodatne 4 mastabe. To je postala piramida Džoserja - 6 postavljenih ena na drugo mastab. Tako brez pomoči marsovcev se je dalo izmisliti in zgraditi nekaj veličastnega. Piramida Džoserja ni dostopna za širšo javnost in vsakršnega turista; ljudi, ki pa jih to zelo zanima, pridejo tudi tja, v okviru študijskih ali raziskovalnih skupin, oz. kot neke posebne oglede za turistične vodiče ipd...


Pogled na piramide z razgledne ploščadi

Pri Džoserju se je zgodila dokončna združitev Zgornjega in Spodnjega Kraljevstva, zavzeli so Sinajski polotok, Memphis je postal prestolnica. Tretja dinastija je očitno dobro vplivala na moč države, tako začetnik Četrte dinastije faraon Snofru si je lahko privoščil gradnjo kar treh veličastnih piramid. Eno je zgradil v Mejdume, velika je 146 x 146 m, visoka je 118m. Še dve pa so zgrajene v Dašhurju - Severna in Južna piramida. Severno piramido še kličejo Roza piramida zaradi barve okrasnih plošč. To je tretja po velikosti piramida, za piramido Keopsa in Kefrena. Ta je bila prva piramida brez stopnic. Južna piramida je tudi neobičajna, saj kot spodnjega dela piramide je drugačen od zgornjega dela. In znanstvenniki še dandanes ne vedo zakaj. Ima pa tudi še drugi vhod z zahodne strani, kar tudi ni običajno.

Naša družba skače pri piramidah :) Bogi faraoni.....

V bistvu vse te posebnosti dokazujejo, da piramide niso kar nastale oz. jih niso marsovci postavili, ampak je bilo kar precej poskusov v tej smeri. Za 5000 let pa niso vse do nas prišli.
Še bolj zanimiva je zgodba okoli nastanka Velike Sfinge, ki leži prav pred piramidami. Po nekaterih podatkih naj bi Sfinga bila postavljena že 7000 let pred našim štetjem in jo je v pesku našel in odkopal Keops (stara 9000 let?! marsovci?! v Evropi takrat smo komaj na 2 noge se postavili... :))) Naj bi eden od faraonov, Kefren ali morda Keops, dal izklesati potem Sfingi le obraz, ki je podoben njegovemu. V originalu naj bi Sfinga imela levjo glavo. Po drugi strani, znanstvenniki so preučili vse znane podobe teh faraonov in niso čisto podbni Sfinge. Sfinga naj bi imela negroidne poteze obraza, kar nikakor ni značilen obraz za stare egipčane.

Očitno je, da Sfinga ima na glavi pokrivalo faraonov, tako vseeno morda je nastala že v času faraonov, morda še preden so se razvili dinastije. Z leti Sfingo je vedno bolj zasuvalo s peskom. 1200 let po smrti Kefrena faraon Tutmos IV je našel kip zasut s peskom vse do ramen. Ko je faraon zadremal v senci glave, je sanjal, da ga je božanstvo prosilo, da ga osvobodi iz peska. Deloma so to uspeli izpeljati in so odkopali spredni del, med tacami pa so postavili spominsko stelo z napisi, kaj se je dogodilo in od tu se vse to ve.
Po eni od najbolj znanih verzij, konec 14. stoletja eden od fanatikov je odbil nos Sfingi, za to so ga domačini linčali, saj so spoštovali Sfingo kot mestno božanstvo. Po drugi verziji, nos so odstrelili vojaki Napoleona, ko so vadili streljanje s topi. Morda so le dokončali kar se je začelo v 14. stoletju.. Šele leta 1925 so Veliko Sfingo odkopali iz peska.

Na spodnji slikci sva midva, ki se je nama sfrtajčkalo od vročine (pri piramidah res ni sence). Za nami pa so vse 3 Velike Piramide Gize - Keopsa, Kefrena in Mikerina (manjša). Prve dve se štejejo za prvi čudež sveta.
Keopsova piramida je največja, 1 stran je 230 m, višina po gradnji je bila 146,5m (prva z desne, z odsekanim vrhom). Stara je 4600 let.
Keops je bil malo paranoičen in se je bal, da bodo njegovo piramido izropali, zato je dal graditi tako zapleteno piramido. Gradil jo je iz granita, ki so ga vozili iz 900 km oddaljenega Aswana. Rampo za dostavo granitnih blokov na vrh piramide so zgradili vse okrog piramide, sicer bi bila predolga. Gradnja je trajala 20 let, Keops pa je živel dovolj dolgo, da je videl konec gradnje.

Okrasnih plošč na piramidi Keopsa ne obstaja več, je pa znano, da so bile iz belega apnenca, vrh piramide pa je krasil pozlačen kamen - piramidion. V skalah ne daleč od piramid so najdeni kopije tunelov in grobnic piramide, kar dokazuje, da so pred gradnjo piramide delali tudi določene poskuse.


Piramida Keopsa

S karto za kompleks piramid je možno vstopiti v eno od manjših piramid (zraven treh velikank so še 3 piramide kraljic). Za vstop v piramido Keopsa pa je treba dodatno doplačati. Vsaka karta stane 100 LE (cca. 14 €). V vseh piramidah hodniki imajo smer navzdol, pri Keopsu pa navzgor. Hodniki so ozki, precej strmi. Sam prostor, kjer je stal sarkofag, je dokaj majhen, predvsem pa ni nikjer nobenih okrasov, risb ipd., kot smo jih videli v Dolini Kraljev v grobnicah. Tisto je izredno zanimivo pogledati znotraj. V piramidah pa pravzaprav nimaš kaj videti, razen dejstva, da si noter in da razumeš, kako je to sestavljeno. Notri je vroče, niti sapice svežega zraka, tako brez steklenice vode ne gre. In še to na hitro.

Ne glede na to, da Keopsova piramida je največja, nekako center in "najlepša" je piramida Kefrena. Je sicer nekoliko manjša 215 x 215 m, z višino 136,4 m, ampak postavljena je na višjem delu platoja in del okrasnih plošč na vrhu ustvarjajo iluzijo, da je ta piramida večja. Menda tudi ta piramida svoj čas je imela pozlačen kamen na vrhu.

Slika se ni veliko spremenila v zadnjih nekaj tisočletjih

Zaradi velikosti piramid in puščave okrog je zelo težko pokazati na slikah, kako so dejansko velike piramide. Kakor koli slikaš, vse rata plosko. Zato pa, kadar si tam poleg, njihova velikost enostavno navdušuje. Višina enega granitmega bloka je cca. 1,5m. Ni malo, a?

Vhod v piramido Keopsa - v 5. vrsti za turiste, glavni - za faraona - višje.

Še tretja piramida - piramida Mikerina, je manjša (103 x 103m) in je nastala pozneje. Obstaja mnenje, da je to znak upada, saj 4 prejšnji faraoni so zelo izčrpali državo in njene rezerve. Čeprav upad ekonomski ne pomeni upada kulturnega. Naj bi prav piramida Mikerina bila najlepša iz treh. Spodnji in zgornji del sta bila obložena z rdečim asuanskim granitom, sredina pa je bila iz belega turškega apnenca. V njegoven hramu je bilo tudi veliko prekrasnih kipov. In pri gradnji so uporabili kamniti blok od 200 ton, kar je največji kamniti blok v vsem kompleksu piramid v Gizi.

plezamo na piramido Keopsa

Velike Piramide Gize niso samo 3 kamnite gmote, čeprav velike. So le delček mozaika, ki nam malenkost odkrije kako je živela in se razvijala ena najbolj veličastnih in mogočnih civilizacij v zgodovini človeštva.

Polgled s piramide na plato pred piramidami in mesto.

 Bilo je osupljivo biti tam in se počutiti delček zgodovine. Se dotakniti toplega kamna, vpiti vase vso energijo Raa-ja, tako kot so to počeli naši predniki, in občutiti povezavo med časom. Kot je rekel nekdo pameten - mi ne umiramo, vsi živimo, vendar ob različnem času. In le piramide živijo izven časa. In mistična Sfinga leži tam in gleda na mesto.......

Pogled na mesto s platoja pred piramidami

 Zvečer si nismo mogli kaj, da se ne bi šli v bar na strehi sosednje s hotelom stavbe in spremljali zahod sonca in piramide ponoči ob kavici, šiši in dolgi debati o vsem kar smo videli in kar nismo uspeli. O Egiptu in egipčanih, o zgodovini in sedanjosti. In o tem, kako se vse spreminja.

Seveda z rokami kažemo znake, ki smo se jih naučili v hramih - obdarovanje, napadanje, vladanje... (eden je naš "domač":))

Turško kavo v Egiptu delajo s kardamonom. Meni ni prijalo, premočen okus, predvsem pa ni po kavi.

 Vodna pipa. Tudi to spada k relaksu v Egiptu.

 Pozen večer v mestu luči.

Zjutraj smo se že odpravljali proti Hurgadi, od koder se po dveh tednih egipčanskih dogodivščin smo se vračali domov. Prvi postanek na črpalki v Gizi "On the Run" - odlična kava, božanski sendviči, vse kot na najboljših črpalkah v Evropi ali še bolje.

 Seveda, tudi s črpalke vidimo piramide. A ni kul?

 Vrsta za bencinom pa ni prav nič evropska. Menda so kar težave, bencina primanjkuje. oz. ni vedno na razpolago.

 Se odpravimo iz Kaira vzdolž obale Rdečega morja do Hurgade. Dokler smo še blizu mesta, smeti je ogromno.

 So tudi neke nedokončane gradnje, kar sredi puščave. Le kdo bi tu živel???

 V bližini Kaira, pa Sueškega prekopa (čez prekop se peljejo tisti, ki letijo iz Sharma; pravzaprav je tunel pod prekopom), pa potem pred Hurgado - vse povsod check pointe in vojaške patrulje.

 Avtocesta.

 Ob cesti tu pa tam so razbiti in zapuščeni avtomobili. Ne vem, če so dolgo tam, ali je to vse nedavno....

 V ozadju se že vidi božansko Rdeče morje.

Naredimo še kratek postanek v Porto Sokha - kraj ob Rdečem morju, kamor na počitnice hodijo kairčane, ker jim je najbljižji. Drugih turistov je tu malo nič, čeprav se nekje tu ustavljajo tudi ladje, ki križarijo po Rdečem morju.

 Se pa čudimo, da ob toliko prostora zgradijo hotel v obliki ogromnega bloka. Saj tega imajo kairčane že doma vrh glave. Saj je mesto kot ogromno mravljišče. Ali ne?

Vožnja iz Kaira do Hurgade traja 6,5 ur, sploh ni dolgo in ni naporno (predvsem, ker smo prestali vožnjo iz Hurgade do Aswana), a teh voženj smo se največ "bali".
V Kairo nam je zagotovo zmanjkal vsaj še 1 dan - nismo uspeli na tržnico, ki je baje nekaj posebnega, nismo uspeli v Citadelo, nismo se udeležili plovbe po Nilu, ki je menda zelo simpatična. Nismo zaprav začutili utripa tega ogromnega mesta, kjer živi tudi največ izobraženih ljudi, ki jim ni vseeno za Egipt danes.
Pa še eno mesto za obiskati v Egiptu - Aleksandrija, ki je že skoraj evropsko mesto :)

Vsi posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide