Ležanje na plaži je čudovit dopust, da pa bi kaj več videl (in v Egiptu je kaj videti), se moraš dvigniti z ležalnika in se odpraviti na pot. Tako smo se odpravili iz Hurgade proti Nilu, da bi videli vsaj majhen del bogate zgodovine Egipta, pa tudi mesta in ljudji današnjega Egipta. In takšni so tudi vtisi in fotografiji - veličastna tisočletja zgodovine in vsakdanje življenje in sedanjost v Egiptu, ki je daleč od veličastnosti.
Via Michelin pravi, da je pot iz Hurgade v Aswan dolga 543 km in da 6 ur zadostuje. Mogoče kilometri so pravi, ampak časovno je to trajalo kar 10 ur!! Kar je bilo vsaj 2 uri preveč....
Prve tri ure pot gre skozi puščavo. Temperature so blizu 40°C, pot je večinoma ujeta med hribe, tako ko stopiš ven, asfalt deluje kot razgreta plošča, čeprav piha veter, je kot da bi stali pod fenom, nobene sveže sapice.
Domačinke. Kako lahko živiš tako daleč od vsega in sredi ničesar? Razdalje so ogrome.
V Egiptu vse je mogoče, tudi to, da cesta kar naenkrat zmanjka :) Mogoče pa jo je le zasulo s peskom.
Ker veter piha vedno bolj močno, doživeli smo pravi peščeni vihar. Nevihta kot je pri nas, le da namesto dežja - pesek.
Šele ko se približamo Nilu in prvim kanalom, se pokrajina slikovito spremeni - se pojavijo rastline, zelenje, voda, ob vodi najprej so njive, da izkoristijo vsak košček rodovitne zemlje, hiše pa gradijo že na suhi puščavski zemlji.
Check pointi so kar pogosto posejani na poti. Kaj preverjajo, težko rečem. Naših dokumentov nihče ni vprašal.
V Egiptu živijo večinoma arabci in le manj kot 1 % nubijcev, ki živijo še južneje od Aswana, in so pravi posebneži, od izgleda, do navad, jezika, kulture.. Nubijski jezik sploh nima pisave, se ga samo govori. Vsi ostali so muslimani, zato mošeje so na vsakem koraku, v vsaki vasi. Islam zadnja leta je dobil negativen prizvok, zato za nas je skoraj nenavadno, da 80 mio ljudi živi skladno z zapovedmi Korana in je to pravzaprav v redu. Rabi pa kar en čas, da se navadiš.
Za postati musliman in priznati islam za svojo religijo dovolj je že, da poveš na glas (in v to verjameš), da Allah je edini Bog in Mohamed je njegov prerok.
Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah
Islam temelji na petih stebrih, in vsak vernik naj bi jih spoštoval in opravljal glede na svoje zmožnosti. Zato prvi steber zmorejo vsi - verjeti in trditi, da je Allah edini Bog. Petega pa prav vsak mn zmore, čeprav stremi k temu.
2. steber Islama - opravljati molitev 5 x na dan ob določenih urah. Ko preživiš nekaj časa v muslimanskih deželah, se tako navadiš na to, da slišiš molitev večkrat na dan, meni je zelo všeč to poslušati. Pa še dan ti organizira, kjer koli si, te spomni, da je poldan ali večer ipd... Tudi za njih to ni nič motečega, pač si vzamejo nekaj minut za molitev.
(se pozna da sem vzgojena v socializmu in ateizmu.... religij in vere nas niso naučili oz. nam niso privzgojili in zdaj je vse tako zanimivo, kar se tiče resnične vere ljudi in religij)
3. steber - je plačilo davka, ne samo to, kar mi smatramo kot davek državi, ampak tudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Od tu je tudi tradicija bakšiša, oni to smatrajo, da to enostavno moraš dati. In kot turist, evropejec, zagotovo jim deluješ bolj "bogat" kot oni, zato se jim zdi skoraj nepojmljivo, kako ne boš dal bakšiša, ko pa je zapisano v Koranu, da je treba dajati, sicer ne ti ne bo milosti....
4. steber - je spoštovanje Ramadana, kar pomeni julija in avgusta čez dan se ničesar ne je in ne pije. Hrana - pijača - spolnost so dovoljeni le po sončnem zahodu. Smisel tega posta je, da bi bili bogaboječi in se tako oprostijo manjši grehi.
5. steber - je romanje v Meko, kamor naj bi se odpravil vsak musliman vsaj 1x v življenju, če le zmore. Ne moreš pa v Meko kar tako, dandanes je "pravo" romanje v Meko organizirano, za egipčane to je tudi bajno drago (cca. 8900 €). Odpravijo pa se v rjuhah, imenujejo jih "smrtni prt" (če umrejo na poti, jih pokopljejo kar v tej rjuhi).
Povprečne plače v Egiptu (vsaj na predelu, kamor hodijo turisti) znašajo cca. 80-100 €.
Ne vem, če se to sklada s Koranom, ampak nezakonsko rojenega otroka očetu v Egiptu ni treba priznati. Ker pač to pomeni, da je mati grešila. Tak otrok posledično ne more v šolo, ne more narediti vozniške, pravzaprav na papirju ne obstaja. Seveda, takih otrok, ki so že odrasli, v Egiptu je ogromno, in je to velik problem.
Sicer pa otroci dobijo po 5 imen, da ni zmešnjave, ker vsaj 2 od teh imen zagotovo bosta Mohammed in Ali. ;)
Vožnja do Luksorja traja kakih 5 ur, in je minila zelo zelo hitro in brez težav. Tu se gremo sprehoditi, kavica, si ogledamo kje so zasidrane barke, z eno od katerih čez nekaj dni se bomo podali na križarjenje po Nilu. Vroče!!!
Od Luksorja in vse do Aswana pa se pot vleče vzdolž Nila. Zelo je zanimivo opazovati kako ljudje živijo, ob Nilu vasi se vlečejo ena za drugo, ugibamo, če je v mestih življenje kaj boljše. Tukaj zgleda, da se je čas ustavil kakih 50 let nazaj. Mogoče te ljudje ne dajo nič na izgled in čistočo? Vse je prašno, smeti vse-povsod, manjka urejenost.....
Večina hiš je grajena iz ceglov iz ilovice - jih enostavno posušijo na soncu. Dežja skoraj nikoli ni, zato take hiše jim povsem zadostujejo.
Banane! v Egiptu so majhne... Nikoli pa še nisem videla, da bi jih prevažali na tak način.
Hiše so večinoma brez streh, oz. nedokončane. Prvič, za nedokončano hišo ni treba plačati davka, drugič pa, ko odrastejo otroci, si lahko nadgradijo nadstropje in živijo nad starši. Tako pogosto vidiš tronadstropne hiše, kjer živijo skupaj 3 generacije.
Po poti se ustavimo popolniti zaloge, mogoče smo preveč pazljivi, ampak nakupimo samo pakirano hrano - vodo, čipse, čokoladice ipd. Kaj šele, da bi si upali kar tako na kosilo v eno od lokalnih "restavracij". V trgovini se dogovarja naš šofer, ki je domačin. Poleg tega, da domačini tu ne znajo angleščine, znajo pa poračunati turistom po cenah, kot da smo v Švici. Tako šofer nam je vedno zbarantal boljšo ceno.
Bližje k Aswanu vidimo ogromne količine traktorjev, ki vozijo sladkorni trs. V predmestju je ogromna tovarna po predelavi sladkornega trsa. Je ena redkih, ki v tem predelu ponuja redno zaposlitev domačinom. Druge proizvodnje praktično ni.
Ko pogledaš naselja - se vprašaš - ali tu kdo živi, ali je to vse zapučeno in so že ruševine in čez 500 let bomo plačevali vstopnine za ogled?? Šele potem vidiš krožnike satelitskih anten.... Tako pač živijo.
Življenje ob Nilu. Ne vem, če je to pri njih tako fino, kot če pri nas imaš hišo ob morju? :)) No, saj pri nas ne moreš imeti hiše ob morju.....
Pred vstopom v mesto so vedno postavljena taka vrata. Le da napisa ne znamo prebrati.
V Aswanu smo šele zvečer, pozna se, da je to le večje mesto, promet je po-egipčansko divji.
Železnina:
Aswan je eno najbolj suhih in vročih mest na svetu (imeli so že 51C), sicer pa povprečna poletna temperatura je nad 40C. Se je poznal vse do tukaj tudi peščeni vihar, ki smo ga prečkali na poti iz Hurgade, saj nebo je bilo skoraj oblačno, čeprav peščeni oblak - je čudno....
V Aswanu je kamnolom, kjer so izdelovali obeliske. Eden je ostal nedokončan, ker je počila žila. Tukaj šele dojameš kako mogočne spomenike so ustavrjali pred nekaj tisočletji. Obeliski so izklesali kar iz skale.
Tu se vidi nedokončan obelisk. S treh stani je praktično dokončan, s spodnjo stranjo pa se še vedno drži skale.
Do današnjih dni je ostalo 27 obeliskov. Več jih je v Egiptu in Italiji, ostali so še drugod po Evropi in bližnjem Vzhodu. Predstavljali so simbol sonca Ra, saj so se sončni žarki odbijali od zlatega piramidiona in tako ustvarjali mogočno svetlobo.
Aswan je eno najbolj južnih mest v Egiptu (le še Abu Simbel leži južneje, skoraj pri meji s Sudanom). V 60-letih, ko je predsednik Naser spretno znal izkoristiti "socialistično prijateljstvo" in pomoč Sovjetske Zveze, je bil zgrajen Aswanski jez.
Jez je ogromen - 3600 m dolg, 111m visok, v osnovanju širok 980m. Jez je zelo zmanjšal poplavljanje Nila po Egiptu, se pa je ustavaril zbiralnik vode dolg kar 480 km - Naserjevo jezero.
Ob bregovih Naserjevega jezera, je ostalo kar precej zgodovinskih znamnitosti, precej pa se jih je znašlo pod vodo.
Če bi eksplodiral Naserjev jez, v roku nekaj ur bi voda poplavila Kairo. Jezero zadržuje vode za 1/3 Slovenije.
V severnem toku Nila od jeza navzgor ni več krokodilov - vsi so ostali za jezom. Jih je pa zelo veliko v jezeru.
Spomenik državam, ki so pomagale graditi jez. Kdo se ne bi spomnil naveze Tito - Naser - Nehru! :))
Na mostu čez jez je še vedno tabla mariborske Metalne - pomoč "prijateljskemu" Egiptu od Jugoslavije.
Šestdeseta leta so zaznamovana po vsem svetu z velikanskimi projekti. Vendar sčasoma so se pokazali tudi negativni učinki - ker Nil več ne poplavlja toliko, se zmanjšujejo količine rodovitne zemlje, delta Nila iz 7 rokavov sedaj jih ima samo še 2, obala Sredozemskega morja se uničuje, ker primanjkuje pesek, ki ga je prinesel Nil, morska voda pa zahaja v delto Nila vedno bolj globoko, kmalu ne bodo mogli pridelovati riža v delti zaradi morske vode... Nil po Egiptu pa je tako umazan in poln bakterij, da je kar žalostno.
Vsi posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide
Via Michelin pravi, da je pot iz Hurgade v Aswan dolga 543 km in da 6 ur zadostuje. Mogoče kilometri so pravi, ampak časovno je to trajalo kar 10 ur!! Kar je bilo vsaj 2 uri preveč....
Prve tri ure pot gre skozi puščavo. Temperature so blizu 40°C, pot je večinoma ujeta med hribe, tako ko stopiš ven, asfalt deluje kot razgreta plošča, čeprav piha veter, je kot da bi stali pod fenom, nobene sveže sapice.
Domačinke. Kako lahko živiš tako daleč od vsega in sredi ničesar? Razdalje so ogrome.
V Egiptu vse je mogoče, tudi to, da cesta kar naenkrat zmanjka :) Mogoče pa jo je le zasulo s peskom.
Ker veter piha vedno bolj močno, doživeli smo pravi peščeni vihar. Nevihta kot je pri nas, le da namesto dežja - pesek.
Šele ko se približamo Nilu in prvim kanalom, se pokrajina slikovito spremeni - se pojavijo rastline, zelenje, voda, ob vodi najprej so njive, da izkoristijo vsak košček rodovitne zemlje, hiše pa gradijo že na suhi puščavski zemlji.
Check pointi so kar pogosto posejani na poti. Kaj preverjajo, težko rečem. Naših dokumentov nihče ni vprašal.
V Egiptu živijo večinoma arabci in le manj kot 1 % nubijcev, ki živijo še južneje od Aswana, in so pravi posebneži, od izgleda, do navad, jezika, kulture.. Nubijski jezik sploh nima pisave, se ga samo govori. Vsi ostali so muslimani, zato mošeje so na vsakem koraku, v vsaki vasi. Islam zadnja leta je dobil negativen prizvok, zato za nas je skoraj nenavadno, da 80 mio ljudi živi skladno z zapovedmi Korana in je to pravzaprav v redu. Rabi pa kar en čas, da se navadiš.
Za postati musliman in priznati islam za svojo religijo dovolj je že, da poveš na glas (in v to verjameš), da Allah je edini Bog in Mohamed je njegov prerok.
Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah
Islam temelji na petih stebrih, in vsak vernik naj bi jih spoštoval in opravljal glede na svoje zmožnosti. Zato prvi steber zmorejo vsi - verjeti in trditi, da je Allah edini Bog. Petega pa prav vsak mn zmore, čeprav stremi k temu.
2. steber Islama - opravljati molitev 5 x na dan ob določenih urah. Ko preživiš nekaj časa v muslimanskih deželah, se tako navadiš na to, da slišiš molitev večkrat na dan, meni je zelo všeč to poslušati. Pa še dan ti organizira, kjer koli si, te spomni, da je poldan ali večer ipd... Tudi za njih to ni nič motečega, pač si vzamejo nekaj minut za molitev.
(se pozna da sem vzgojena v socializmu in ateizmu.... religij in vere nas niso naučili oz. nam niso privzgojili in zdaj je vse tako zanimivo, kar se tiče resnične vere ljudi in religij)
3. steber - je plačilo davka, ne samo to, kar mi smatramo kot davek državi, ampak tudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Od tu je tudi tradicija bakšiša, oni to smatrajo, da to enostavno moraš dati. In kot turist, evropejec, zagotovo jim deluješ bolj "bogat" kot oni, zato se jim zdi skoraj nepojmljivo, kako ne boš dal bakšiša, ko pa je zapisano v Koranu, da je treba dajati, sicer ne ti ne bo milosti....
4. steber - je spoštovanje Ramadana, kar pomeni julija in avgusta čez dan se ničesar ne je in ne pije. Hrana - pijača - spolnost so dovoljeni le po sončnem zahodu. Smisel tega posta je, da bi bili bogaboječi in se tako oprostijo manjši grehi.
5. steber - je romanje v Meko, kamor naj bi se odpravil vsak musliman vsaj 1x v življenju, če le zmore. Ne moreš pa v Meko kar tako, dandanes je "pravo" romanje v Meko organizirano, za egipčane to je tudi bajno drago (cca. 8900 €). Odpravijo pa se v rjuhah, imenujejo jih "smrtni prt" (če umrejo na poti, jih pokopljejo kar v tej rjuhi).
Povprečne plače v Egiptu (vsaj na predelu, kamor hodijo turisti) znašajo cca. 80-100 €.
Ne vem, če se to sklada s Koranom, ampak nezakonsko rojenega otroka očetu v Egiptu ni treba priznati. Ker pač to pomeni, da je mati grešila. Tak otrok posledično ne more v šolo, ne more narediti vozniške, pravzaprav na papirju ne obstaja. Seveda, takih otrok, ki so že odrasli, v Egiptu je ogromno, in je to velik problem.
Sicer pa otroci dobijo po 5 imen, da ni zmešnjave, ker vsaj 2 od teh imen zagotovo bosta Mohammed in Ali. ;)
Vožnja do Luksorja traja kakih 5 ur, in je minila zelo zelo hitro in brez težav. Tu se gremo sprehoditi, kavica, si ogledamo kje so zasidrane barke, z eno od katerih čez nekaj dni se bomo podali na križarjenje po Nilu. Vroče!!!
Od Luksorja in vse do Aswana pa se pot vleče vzdolž Nila. Zelo je zanimivo opazovati kako ljudje živijo, ob Nilu vasi se vlečejo ena za drugo, ugibamo, če je v mestih življenje kaj boljše. Tukaj zgleda, da se je čas ustavil kakih 50 let nazaj. Mogoče te ljudje ne dajo nič na izgled in čistočo? Vse je prašno, smeti vse-povsod, manjka urejenost.....
Večina hiš je grajena iz ceglov iz ilovice - jih enostavno posušijo na soncu. Dežja skoraj nikoli ni, zato take hiše jim povsem zadostujejo.
Banane! v Egiptu so majhne... Nikoli pa še nisem videla, da bi jih prevažali na tak način.
Hiše so večinoma brez streh, oz. nedokončane. Prvič, za nedokončano hišo ni treba plačati davka, drugič pa, ko odrastejo otroci, si lahko nadgradijo nadstropje in živijo nad starši. Tako pogosto vidiš tronadstropne hiše, kjer živijo skupaj 3 generacije.
Po poti se ustavimo popolniti zaloge, mogoče smo preveč pazljivi, ampak nakupimo samo pakirano hrano - vodo, čipse, čokoladice ipd. Kaj šele, da bi si upali kar tako na kosilo v eno od lokalnih "restavracij". V trgovini se dogovarja naš šofer, ki je domačin. Poleg tega, da domačini tu ne znajo angleščine, znajo pa poračunati turistom po cenah, kot da smo v Švici. Tako šofer nam je vedno zbarantal boljšo ceno.
Bližje k Aswanu vidimo ogromne količine traktorjev, ki vozijo sladkorni trs. V predmestju je ogromna tovarna po predelavi sladkornega trsa. Je ena redkih, ki v tem predelu ponuja redno zaposlitev domačinom. Druge proizvodnje praktično ni.
Ko pogledaš naselja - se vprašaš - ali tu kdo živi, ali je to vse zapučeno in so že ruševine in čez 500 let bomo plačevali vstopnine za ogled?? Šele potem vidiš krožnike satelitskih anten.... Tako pač živijo.
Kafič ob cesti. To je tudi ena stalnica v Egiptu - tipi, ki posedajo v kafičih. Občutek, da so tam od jutra do večera.
Srečamo reklame in pozive za volitve - bili smo ravno v času 2. kroga volitev. Z nami je bila slovenka, ki živi v Kairu. Pravi, kako so egipčani nerazumen narod kar se politike tiče (he-he, kateri pa je?? ;)). Najprej so naredili revolucijo, da bi odstranili Mubaraka in njegove privržence z vlade. Zdaj pa na volitvah največ glasov namenijo stranki, ki je direkten naslednik Mubaraka in stranki islamskega združenja, ki že vnaprej obljublja poostritev spoštovanja islama. Pravi, da te drugi nikakor ne morejo biti OK za turizem, saj bi se borili z razgaljenimi ženskami in lahkotnim življenjem turistov.... Čeprav ljudje, ki nimajo veze s turizmom in niso izobraženi (in takih v Egiptu večina), seveda, jih podpirajo - ker pač verjamejo svoji religiji. Na koncu so islamisti tudi zmagali.Življenje ob Nilu. Ne vem, če je to pri njih tako fino, kot če pri nas imaš hišo ob morju? :)) No, saj pri nas ne moreš imeti hiše ob morju.....
Pred vstopom v mesto so vedno postavljena taka vrata. Le da napisa ne znamo prebrati.
V Aswanu smo šele zvečer, pozna se, da je to le večje mesto, promet je po-egipčansko divji.
Stolpnica hotela Mövenpick nad Nilom
McDonald's ob Nilu. Globalizacija :)Aswan je eno najbolj suhih in vročih mest na svetu (imeli so že 51C), sicer pa povprečna poletna temperatura je nad 40C. Se je poznal vse do tukaj tudi peščeni vihar, ki smo ga prečkali na poti iz Hurgade, saj nebo je bilo skoraj oblačno, čeprav peščeni oblak - je čudno....
V Aswanu je kamnolom, kjer so izdelovali obeliske. Eden je ostal nedokončan, ker je počila žila. Tukaj šele dojameš kako mogočne spomenike so ustavrjali pred nekaj tisočletji. Obeliski so izklesali kar iz skale.
Tu se vidi nedokončan obelisk. S treh stani je praktično dokončan, s spodnjo stranjo pa se še vedno drži skale.
Do današnjih dni je ostalo 27 obeliskov. Več jih je v Egiptu in Italiji, ostali so še drugod po Evropi in bližnjem Vzhodu. Predstavljali so simbol sonca Ra, saj so se sončni žarki odbijali od zlatega piramidiona in tako ustvarjali mogočno svetlobo.
Aswan je eno najbolj južnih mest v Egiptu (le še Abu Simbel leži južneje, skoraj pri meji s Sudanom). V 60-letih, ko je predsednik Naser spretno znal izkoristiti "socialistično prijateljstvo" in pomoč Sovjetske Zveze, je bil zgrajen Aswanski jez.
Jez je ogromen - 3600 m dolg, 111m visok, v osnovanju širok 980m. Jez je zelo zmanjšal poplavljanje Nila po Egiptu, se pa je ustavaril zbiralnik vode dolg kar 480 km - Naserjevo jezero.
Ob bregovih Naserjevega jezera, je ostalo kar precej zgodovinskih znamnitosti, precej pa se jih je znašlo pod vodo.
Če bi eksplodiral Naserjev jez, v roku nekaj ur bi voda poplavila Kairo. Jezero zadržuje vode za 1/3 Slovenije.
V severnem toku Nila od jeza navzgor ni več krokodilov - vsi so ostali za jezom. Jih je pa zelo veliko v jezeru.
Spomenik državam, ki so pomagale graditi jez. Kdo se ne bi spomnil naveze Tito - Naser - Nehru! :))
Na mostu čez jez je še vedno tabla mariborske Metalne - pomoč "prijateljskemu" Egiptu od Jugoslavije.
Šestdeseta leta so zaznamovana po vsem svetu z velikanskimi projekti. Vendar sčasoma so se pokazali tudi negativni učinki - ker Nil več ne poplavlja toliko, se zmanjšujejo količine rodovitne zemlje, delta Nila iz 7 rokavov sedaj jih ima samo še 2, obala Sredozemskega morja se uničuje, ker primanjkuje pesek, ki ga je prinesel Nil, morska voda pa zahaja v delto Nila vedno bolj globoko, kmalu ne bodo mogli pridelovati riža v delti zaradi morske vode... Nil po Egiptu pa je tako umazan in poln bakterij, da je kar žalostno.
Vsi posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide
Ni komentarjev:
Objavite komentar