Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Egipt 2012: Križarjenje po Nilu & Luksor

Šele v Luksorju sva dočakala čudovit "afriški" sončni zahod.

Ampak to je bilo zvečer. Še skoraj ves dan sva si ogledovala Luksor in ob najmočnejšem soncu tudi Luxor temple....
Luksor deluje kot precej provincialno mesto. Pravzaprav niti ni majhno, ampak hiše so večinoma grajene iz peščenjaka, mnogi brez streh, le s pregradnimi ploščami, fasade ali razpadajo in se luščijo, ali jih sploh ni.

Vozili smo se skozi prašno mesto. Ker je bilo že skoraj poldan, bilo je vroče in ulice so bile skoraj brez ljudi (razen blizu srednje šole je bilo polno mladine). Mesto se je zdelo kot ozadje za kak hollywoodski film. Določene ulice so bile videti zanikrni in zapuščene. In ti ljudje, ki smo jih videli, so se sprehajali lagodno in brez hitenja. In pravzaprav, zakaj hiteti?

Poskušala sem se spomniti, kaj vem o tem mestu. V glavi pa so se le vrteli slike iz TV-oddaj s slikami puščave in veličastne aleji sfing, dolge 3 km, ki povezuje templja v karnaku in Luksorju.
Ta aleja se je uporabljala za svečane rituale in praznične sprevode. Zato je bilo čudno, da tako znana zgodovinska znamenotost je kar sredi mestnih ulic in se ti kar prikaže med hišami.

Centralne ulice so precej urejene. In čeprav Luksor velja za muzej pod odprtim nebom, trum turistov ni videti in ni zaznati po mestu, le ob zgodovinskih znamenitostih.

Luksor je bil prestolnica Starega Egipta za čase srednjega in novega kraljevstva in se je imenoval Tebe.

Ob vsakem vremenu in ob vsaki uri v barih in kafičih posedajo domačini. Saj pri nas je isto?

Ena centralnih ulic v Luksorju.

Gremo v menjalnico. Bolje rečeno - v banko!

Starodavne Tebe so bile nekoč živahno mesto, domovanje faraonov novega kraljestva in so imele na svojem vrhuncu tudi do pol milijona prebivalcev.

Glede na to, kar smo videli, mesnice deluje še vedno na način kot v času faraonov - kravo zakoljejo kar na cesti, na prometni ulici, jo tukaj razkosajo in meso obesijo v prodajo. Videti je grozno.

Sicer meso je draga hrana za egipčane. Razmerje cen - kot če bi pri nas pri plači v 1000 €, kilo mesta stalo 70 €. Ni čisto poceni....

Zelo je zanimivo opazovati življenje na ulicah.

Starček na stopnicah banka. Niti ne zgleda, da prosjači. Pač pa razmiplja o večnem. Verjetno že o posmrtnem življenju....

Ob vhodu v fabriko alabastra mlad fant bere časopis.

Ne gre brez trgovin za turiste. Smo se že naučili izogibati prodajalcem.

Luksorski tempelj leži na vzhodni strani in v neposredni bližini reke Nil. Gradnjo templja je začel kralj Amenhotep III., ki je bil na prestolu v času med 1390-1353 pr. n. št. Tempelj je bil posvečen glavnemu državnemu bogu Amonu-Ra, njegovi ženi, boginji neba Mut in njunemu sinu, bogu meseca Khonsu.

Tempelj je bil dokončan pod vladavino Tutankamona in razširjen pod Ramzesom II. Zato je v templju največ prav njunih kipov.

Na Velikem stebru - obelisku, so izrezljani prizori iz 'Bitke pri Kadešu', ko je Ramzes s svojo vojsko porazil Hetite in njihove zaveznike. Obelisk je iz rdečega granita in stoji pred vhodom v tempelj. Njegov dvojček pa stoji v parizu na trgu Concorde. Egipačani so ga podarili francozom v19. stoletju za pomoč pri razvozlavanju staroegipčanskih zapisov. No, ali pa francozi so znali zelo spretno "namigniti" katero darilo bi si želeli.

Ker hram v Luksorju z leti je bil zelo visoko zasut s peskom, prahom in naplavinami z Nila, v srednjem veku na ruševinah njegovih sten so zgradili mošejo, tako, da so stene hrama uporabili za temelje. Tisto rjavo "okno" pravzaprav so vrata - vhod v mošejo Abu'l Haggag. Tako se vidi kako visoko je bil tempelj pod peskom.

Ali zato, ker smo Luksorski tempelj obiskali praktično takoj za Karnaškim, ali zato ker se je vročina tako težko prenašala (čeprav je bilo spodobnih 44C), hram v Luksorju na nas ni naredil takega vtisa kot tisti v Karnaku.

Centralno vrsto stebrov je dan postaviti Tutankamon, ko je povrnil ljudstvu Egipta različna božanstva, v katera so verjeli prej in s tem tudi kult Amon-Raja. 17 let prej v obdobju vladanja Ehnatona so častili le "umetno" ustvarjenega boga Aton-a, tudi prestolnico za tisti čas so prenesli v na novo zgrajeno mesto Amarno, vse stare hrame pa so zaprli. Svetniki, ki so pred tem bili na zelo visokih položajih in zelo premožni, kar naenkrat so ostali "brez kruha" in brez bogov, zato mladega Tunakamona prepričali, da je ponovno povrne stara božanstva in odpre templja v Luksorju in Karnaku. EhnAton je imenoval naslednika (menda je bil njegov sin ali brat) Tut-Ank-Aton, po novem bogu, pozneje mladega faraona preimenovali v Tut-Ank-Amona, po starem bogu. Ank - je tisti ključ, v obliki križa s krogom na vrhu - ključ življenja, ključ Nila, mnogi faraoni so z njim upodobljeni kot simbolom moči in vladanja na Nilu.

Stebri v hramu eni so v obliki sdruženih papirusov, drugi v obliki enega papirusa. Stebri dvorijo veliko dvorišče hrama, žal, pa precej manj "skrivnih" kotičkov in zanimivih točk. Tudi poslikav je zelo malo.

Čuvaji v hramu so posebno nadležni, hočejo te nekam peljati, ti nekaj kazati, kar sam tako ali tako boš pogledal. Posebne vsebine njihovo "vodenje" ne nese, so pa blazno nadležni in iščejo "money"... Ko se jim začneš izogibati in ne dajaš denarja, pa te nadlegujejo tako, da hodijo za tabo, se postavljajo v sliko ipd. Freddy tu je skoraj nadrl takega čuvaja - človek daj mir, te ne rabim!!! Plačam karto (v vsak objekt se plača vstopnina cca. 7-14 euro), se znajdem sam, ne teži! Mar bi šel na en čaj....

Vročina in čuvaji te utrudijo....

Dvorišče s kipi Ramzesa in našim egipčanskim "prijateljem", ki ni dobil bakšiša :)

Vseeno si najdemo samotni del templja in si naredimo zanimivo fotko.

Zanimivo je, da v Luksorskem hramu turistov je zelo malo, če gledamo s tem, kaj je bilo kako uro prej v Karnaku. Očitno ta hram ni vključen v program enodnevnih izletov iz Hurgade. Iz tam pa je večja masa turistov.