Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

petek, 21. september 2012

Egipt: safari & beduin village

Spomin na vožjo s štirikolesniki v Sharm El Sheikh-u nas je segreval vsa ta leta, zato tudi tokrat sva se odpravila v puščavo, da se malo zabavamo.

V Hurgadi puščava se začne praktično takoj za obzidjem hotelov in ulice s trgovinami. Zato prvih par kilometrov puščave so dobesedno posejani s plastičnimi vrečkami, plastenkami in drugimi raznovrstnimi smetmi. Do "prave" puščave, ki je že za gorami, se dopeljemo z jeep-i.

 Prvi postanek še pred gorovjem, kjer vidimo našo prvo fatamorgano - zgleda, da je jezero ob vznožju gora, v resnici pa je samo pesek. Bili smo tukaj ob opoldanski vročini, vroč zrak se dviguje s tal in v njem odseva daljnje Rdeče morje. Tako nastane fata morgana.



V puščavi ves čas piha, zato vročina ni tako huda, pesek na zobeh se pa kar precej čuti. Čeprav Vzhodna puščava zgleda drugače kot smo navajeni iz filmov; tista "prava" s sipinami je že Sahara in je na drugem bregu Nila. Tukaj ni mivke, ampak so majhni kamenčki. Edini malo večji kamen se izkoristi za počitek.
Nadaljujemo pot do vasici beduinov. Vasica, kjer oni pravzaprav živijo, se dosti razlikuje od dela, kjer sprejemajo turiste. V njihovo življenje samo pokukamo, pokažejo pa nam le del, ki je "polišpan" za obiske.
del, kjer beduini dejansko živijo
 Delujoča mošeja, četudi je sredi puščave.
 Za turiste so beduini uredili prava počivališča, kjer postrežejo preprost obrok in čaj in se lahko odpočiješ v senci.
 WC za turiste. Povsem spodoben. Sami beduini se umivajo s peskom.
 Most iz palmovih deblov. Zelo simpatičen.
 V ozadju se vidi hišica z "žogicami" na strehi - to je za rejo golobov. Golob se šteje za zelo dobro meso, ne samo pri beduinih, ampak kar v vsem Egiptu.

 Gospa pripravlja kruh za nas. Kurijo na kamelji kakec :) to so tiste kroglice v vreči. Gospa vrže pest kroglic v ogenj, nato zamesi enostavno testo - moka in nekaj vode. Vsekakor se primeša še malček peska, ki ga potem tudi okusimo. Piha ves čas, beduinke si zakrivajo obraz niti ne toliko zaradi religije (v Koranu piše, da se morajo "spodobno oblačiti"), pač pa bolj zaradi peska in vetra. Ko je kruh pečen, se je Freddy skoraj hotel izogniti pokušini kruha... No, če pa je bil pečen, pomeni, da prav škodljiv tudi ne more biti.
Kljub temu - obvezen požirek viskija iz free shop-a, za razkužilo. In je res - še nikoli nikjer nismo imeli želodčnih težav.
 Zraven svoje vasi, so beduini ustvarili neke vrste živalski vrt - seveda za turiste. Z veseljem pokažejo živalice, ki jih imajo. Želvica, kljub svoji majhnosti je bila nepričakovano težka. Pa tudi sem se sekirala - kaj če se od straha pokaka!! Kaj pa jaz vem, če je ona vajena, da jo dajajo na glavo....
 Krokodil je prav bogi, Nil je stotine kilometrov proč. Zanj imajo neke vrste bazen. Ne vem, kako je prišel sem. pa še sam je.
 Ogromna želva, ki jo držijo v kletki.
 Na svojem oklepu ima spomin na čas, ko je bila izven kletki - baje je bil nek ruski turist, ki ni hotel verjeti, da želva-velikanka na svojem oklepu lahko zdrži tank. In tip jo je z vso močjo usekal z železnim drogom (ali nečin podobnim). Seveda, ruske moči oklep ni zdržal. Želve živijo 300 let. Luklnja ji bo ostala za vedno.
Pik rumenega škorpijona je še bolj nevaren, kot pik njegovega mehiškega sorodnika. Po 20 minutah je konec vsega.  Živi pa prav v teh puščavah in gorah.
Kameleon se je izkazal kot zelo luštna živalca. 


 Pri Freddyju pa, na žalost, kameleon ni imel česa se oprijeti in je zdrsnil z glave. :))) Čeprav vidnih poškodb ni bilo, po mojem se je revež vseeno prestrašil...
 Upravitelj in skrbnik živalskega vrta. Komaj smo se branili, da nam ne polaga kače na vrat ali glavo...
 Sicer beduini se ne radi ustalijo ali zaposlijo. Večinoma so tudi nepismeni, ali znajo pisati le malo. Zato se ukvarjajo predvsem z nekimi deli v svoji vasi, tisti, ki se malo bolj znajdejo, delajo s turisti. Veliko pa se ukvarjajo s tihotapljenjem, tudi orožja ali droge. Predvsem sinajski beduini, ki živijo v bližini Izraela.
 Beduini Egipta se delijo na 3 večje družine, ki se med seboj ne mešajo - sinajske beduine, beduine vzhodne puščave in beduine zahodne puščave. Meja med vzhodom in zahodom je Nil. Te družine imajo različne navade, tradicije, običaje in celo jezike.
 Beduini nimajo državljanstva, niti volilne pravice, nočejo živeti v mestih, čeprav jim je to omogočeno. Egipčanska vlada je poskušala urediti razmere beduinov, ponujeno jim je bilo bivališče v mestih, nekakšna socialna pomoč, ureditev dokumentov, vendar beduini si vzamejo, kar jim koristi (beri - denar in dobrine) in živijo še naprej po svoje. In so s tem zadovoljni.
 Mož lahko ima tudi po 3-4 žene, če jih le lahko vzdržuje. Razlogi za ločitev so impotenca, varanje ali če mož ne more vzdrževati žene. In to brez sodišč in birokracije, dovolj je samo izjava žene.
 Beduini se poročajo pri 15-17 letih, večinoma za vse življenje. Na beduinsko poroko lahko pride vsakdo, tudi popoln neznanec ali popotnik.
 Poroka traja 3 dni, zakoljejo kamelo in njeno glavo obesijo nas vhodom v vas, da vsakemu je jasno, da je tu poroka in da se lahko pride.
 Za darilo na poroki je dovolj kakih 100 funtov (cca. 12 evrov). Oni pa se bodo potem bahali pred drugimi, da so to kaki sorodniki iz Ameriki, to je za njih ful fansy :)
Ženske imajo enake pravice kot moški. In celo - žena je tista, ki ima denar v družini, ga skriva v svojih krilih. Pa tudi svojo doto (prstani, zapestnice ipd. iz zlata, srebra in dragih kamnov) vedno ima na sebi, tako če moški zgubi ženo - zgubi precejšen del premoženja :)

 Beduinke tusriste vozijo na kamelah, kratka vožnja je samo za pokušino, ampak vseeno, jaz se ne spomnim, da bi tako kričala :))
 Otroci so zmeraj veseli kake sladkarije.
 V bližini beduinske vasi je možno vzeti štirikolesnik ali buggy za vožnjo po puščavi. Čeprav lokalni spremlevalci te ne spustijo kar divjati vse okrog po puščavi, ampak spremljajo po najbolj zanimivih poteh. Tudi to je super.
 Tokrat sem sama vozila quad. Čeprav v dvoje je zanimivo se pogovarjati.....


Na poti nazaj smo se ustavili na edini sipini na tem delu puščave (vsaj tako so nam povedali).
Bosi smo tekli po sipini navzdol, kot da smo otroci... Je tisti mehek pesek, v katereg hočeš se vržt in zganjati vragolije.
 Z vrha sipine se odpira pogled vse do Rdečega morja - tista tanka morda črta.
 Z ene strani je sipina mehka in zabavna, z druge strani hriba pa - je skalnata gora. In to precej visoka.
 Božanski pogled v dolino vse do obale morja. Spodaj naš prevoz.

Se bliža sončni zahod. Presenetilo nas je, kako hitro se sonce spusti za hribe. Nekaj minut in je vsega konec.



Na poti v Hurgado se ustavimo še v počivališču, kjer poleg večerji lahko naročiš vodno pipo in si v miru pogledaš predstavo - s dervišem, trebušno plesalko in fakirom. Zakaj pa ne?



Krasen dan. Za naslednjič pa - želim si več vožnje s kamelo, in to ob obali (kot je to bilo v Abu Galumu) ....

Vse posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide

Ni komentarjev:

Objavite komentar