Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Egipt 2012: Abu Simbel

Abu Simbel se nahaja na skrajnem jugu Egipta; skoraj ob meji s Sudanom. Najbližje mesto - Aswan je 300 km proč. Le zakaj bi kdo šel skozi vzhodno Saharo tako daleč, kot ne za to, da vidimo kaj je dal Ramzes Veliki postaviti ob bregovih Nila zase in svojo ženo Nefertari. Templja. Zelo posebna.

V Abu Simbel ne moreš se kar odpraviti, kadar si razpoložen za izlet. Ker je pokrajina tako prazna (ha, puščava! In to - Sahara) in ker je meja s Sudanom že dokaj blizu in ker so še nedolgo nazaj bili razni esktremisti-terroristi precej aktivni na območju, še dan danes se da priti v Abu Simbel (vsaj običajnemu turistu) le s policijskim spremstvom oz. vojaško konvojo, v orhaniziranih skupinah.
Zato "z veseljem" smo se zbudili okrog 3h zjutraj, pograbili iz sobe povšter za spanje na avtobusu ter škatlice s zajtrkom (žal, nobene oblike kave...) in skupaj z angleži se vkrcali na avtobus. Presenečeni (very happy :)) se usedemo na prvi sedež v avtobusu - vsi angleži bi raje bili zadaj! Ju-hu, odločen razgled imava, pa še slikava lahko celo pot! The best seats!
Zakaj angleži - ker edino angleži in japonci so šli v Abu Simbel. Razen angleščine tam nismo slišali drugih jezikov govoriti. Nobenih slovencev, italijanov, rusov. No, s švabi se ne bi tako lepo razumeli kot z angleži....
Vsi avtobusi, kombiji ipd. se zbirajo pri pokopališču v Aswanu ( mogoče je še kaj bolj zanimivega zraven, a ponoči se ni videlo ;)), nakar vsi skupaj krenemo proti jugu.

Kolona vozil se razvleče na dolge kilometre, vsake toliko so check - pointi, sicer nihče ne preverja ljudi v avtobusu, ampak se prešteva število in, baje, številke avtobusov, da ne bi kdo izginil v puščavi.

300 km vožnje traja cca. 3 ure. Malček spimo, pojemo zajtrk, poslušamo o trenutni situaciji v Egiptu, in vseskozi občudujemo puščavo. Se vozimo po zahodnemu bregu Nila, se pravi že po Sahari. Na vzhodnem bregu pa je Arabska puščava (tam, kjer smo bili pri beduinih Safari & Beduin village).

Izvemo, da v Egiptu živi blizu 90 mio ljudi in vsako leto jih je za 1,5 - 2 mio ljudi več. A na tem območju jih živi le peščica. Tu živijo tudi nubijci (tisti črni-črni afričani), ki so tako drugačni od ostalih egipčanov. Nubijci se držijo zelo posebej od celotnega Egipta, kot da živijo v svoji posebni državi, imajo svoj jezik, ki pa se samo govori, nima nobene pisave. V Aswanu delajo tudi izlet v nubijsko vas, žal, zanj nismo imeli dovolj časa...

Abu Simbel je manjše mestece s samo 7 tisoč prebivalci. Tisti del, ki smo ga videli je zelo simpatičen.

Domačini posedajo v senci dreves, spremljajo vsakodnevno dozo turistov.

Marsikdo od domačinov si obeta vsaj nekaj zaslužka od turistov. Ne uspeš stopiti ven iz avtobusa, te takoj napadejo s svojimi artikli. Tukaj zelo očitno se ločijo 2 vrsti trgovcev - eni, ki te ne pustijo koraka stopiti in bodo šli za tabo vse do vhoda in prosili, da kaj kupiš, drugi pa so zložili svojo zbirko izdelkov na tla in čakajo, da kdo pride in kaj kupi. Tisti prvi so tako vsiljivi, da ti ne dajo niti sekunde pavze, da razmišliš, če bi morda res kaj kupil. Ves čas si zaposlen le s tem, da jih ignoriraš ali se trudiš, da jih ne nadereš, da te pustijo pri miru.... Trgovine s spominčki na izhodu sva kar predivjala mimo, da se ne bi kakšen prilepil, čeprav če ne bi bili tako vsiljivi, bi si sigurno kaj ogledali in najbrž kupili. Tako naš odhod do avtobusa po koncu ogledov je bil še najbolj podoben begu Napoleona pri Waterloo-ju, v upanju, da nas nihče ne prepozna kot turistov ;)) in da nihče nas ne "napade" in ujame.... Tako šele v avtobusu, "na varnem" sva se zmenila sama s seboj in le kupila 2 čudovita šala iz neke posebne domače tkanine (mešanica bombaža in kamelje volne, ne vem... mogoče se je prodajalec vse zlagal, šala pa sta krasna) - za darila. Izcenkala sva 50% popust. Potem, seveda, mi je bilo žal, da si nisem kupila še zase takšen šal.... Upam, da to bere kak egipčan in da bo javil svojim, da so lahko malo manj napadalni.....

Od parkirišča avtobusov je kratka potka do brega Naserjeva jezera. Opazimo, da ob Nilu večkrat postavijo take amfore z vodo. Imajo posebno obliko, da je voda v njih zmeraj sveža, usedline pa se usedejo na dno amfore. Celo kovinska skodelica je zraven.

Pvrvi pogled na kip Ramzesa 2, ko se prikaže iz ovinka - greš še najprej in še naprej, dokler jih ne vidiš vse štiri pred seboj in te osupne - vidi to, zares obstaja. Takšno je, kot vidimo v knjigah, po TV, takšen je, kot je bil 3300 let prej.

Ramzes je bil eden najpomembnejših egiptovskih faraonov, vladal je kar 66 let (cca. 1300 ler pred n. št.) in je za seboj pustil marsikateri spomenik. Sam sebe je poimenoval utelešenjem boga sonca na zemlji.

Ko pogledaš bližje - na kipih so izklesana imena angleških raziskovalvec iz 19. stoletja, ki so prvi odkrivali zakladi Egipta in so si vzeli čas, da so se podpisali na marsikatero zgodovinsko relikvijo.

Ramzes 2 Veliki je zgradil 2 templja - zase, s štirimi svojimi 20-metrskimi kipi, ter tempelj za najljubšo ženo Nefertari.

Na čisto praktično vprašanje iz naših časov - le zakaj je gradil Ramzes templja sredi puščave, sredi ničesar, kjer ne živi nihče? Odgovor je bil povsem faraonski - a kako bi vi pokazali nubijcem, ki so takrat bili skoraj nomadksa plemena, kdo je naj-naj-naj?!! Samo Ramzes Veliki je sposoben zgraditi nekaj tako večličastnega in neobičajnega! Tudi kolosa v Memnonu sta zgrajena za čase Ramzesa.

Templja sta zares nenavadna že zato, ker sta zgrajena v naravni skali. Če bi se kdo kaj zmotil, se ne bi dalo ravno veliko popravljati, ampak pač bi morali izbrati novo skalo in izklesati nova templja.

Ramzes je veliko hodil v osvajalske odprave v Sirijo, Jordanijo, Izrael. Zelo znana je bitka pri Cadeshu, v kateri več let ni zmagala nobena stran in na koncu je bil podpisan prvi v zgodovini mirovni sporazum. Templja sta zgrajena da se ta bitka obeleži v slikah v templju.

Eden od kipov Ramzesa je ostal brez glave, ko se je zgodil potres, ne dolgo za tem, ko sta bila templja zgrajena. Mumija Razmzesa, ki je bila v grobnici v Dolini kraljev, pa se je začela hitro kvariti in razpadati v 70-h letih prejšnjega stoletja (3000 let ji nič ni bilo!!! dokler je nismo "odkrili"), da bi jo ohranili, so se odločili, da jo peljejo v Francijo na ekspertizo in restavracijo. Ker so jo peljali z letalom, so ji morali narediti običajni egipčanski potni list (!), pod opis zaposlitve pa so napisali, da je "kralj (umrli)". V Parizu pa so mumijo srečali s takimi častmi, kot da bi prišel živ Ramzes :)

Od takrat templja sta stala do leta 1960 takšna kot sta. V 60-h letih egipčani so se lotili graditi Asuanski jez in posledično Nil (Naserjevo jezero) bi poplavil hrama.

Zato so zbrali najboljše strokovnjake s celega sveta in s pomočjo UNESCa so oba hrama premaknili za 125 m proč od vode ter 60 m višje. Na sliki iz Wikipedije se vidi kje so bili templji, in kje bi bila voda, če se jih ne bi premaknilo.

ta slika. seveda, ni moja, ampak se najde na internetu

Templja sta bila razsekana na 15-30 tonske bloke in ponovno sestavljena na novi lokaciji. Na vhodu pri blagajnah se da pogledati film o premestitivi. Neverjeten projekt, skoraj še bolj zahteven, kot je bila gradnja sama.

Sedaj sta hrama na novi lokaviji, kot da sta bila tu od vedno .....

Hram Nefertari je edini v Egiptu, kjer je kraljici izkazana enaka čas kot faraonu. Na fasadi templja je napis, nekaj v smislu, da je to hiša za milione let, nič podobnega še ni bilo zgrajeno. Nefertari je bila prva zakonska žena Ramzesa, poročila sta se takoj prvo leto njegovega vladanja. Žal, Nefertari je umrla zelo zgodaj, pokopana je v zelo lepi grobnici v Dolini kraljic v Luksorju. Njeno mesto je zasedla njena starejša hči Meritamon. Pozneje je bil poročen s kraljico Isitnofret, ter njeno hčerjo Bent Anat, ki je menda upodobljena na kipih v hramu v Karnaku tik ob kipih Ramzesa, kar je velika čast.

Ramzes je imel še brata - Šenarja, ki ga je njihov oče Seti skozi otroštvo pripravljal na vladanje. vendar, ko je rišel čas, oče je izbral, da bo Egiptu vladal Ramzes, kar mu je brat seveda zameril in je postal njegov sovražnik. Šenar je poskušal zavzeti Ramzesov prestol večkrat, vendar neuspešno.

Ramzes 2 Veliki & Nefertari

Fotografiranje notri v templju, seveda, ni dovoljeno (zaradi bliskavic fotoaparatov). Mi znamo slikati tudi brez bliskavice. Tudi naskrivaj. :)
Ob vhodu v tempelj Ramzesa je gipostilna sala z njegovimi kipi. Stene so zelo zelo lepo poslikane. Žal, da niti na reprodukcijah se ne vidi tako lepo slik, ker so res velike čez celo steno, kolone pa ne dovolijo stopiti dovolj nazaj, da bi se to poslikalo v vsej lepoti. Predvsem, znana slika zmage Ramzesa pri Cadeshu.

Desno spodaj (zgornja slika) pa so fragmenti notranjosti hrama Nefertari. Niso več v celoti izrezljani kipi, ampak samo pročelja stebrov. Že po temu, se vidi, kdo je "glavni".
Spodaj - čuvaj hrama, ki je za najmanjši bankovec z veseljem nas je poslikal na vhodu v hram, prijazno povabil natančno do praga (stopiti noter in slikati iz 20 cm bolj noter pa ni-ni), da lahko poslikamo notranjost... Z malo bakšiša vse se da.

Čuvaj mi je potisnil v roke ključ hrama (sicer je vtaknjen v vratih) - težek.... Ah, ne vem, če zares zaklepa hram.
Menda pa te čuvaji sploh niso plačani za svoje delo, ampak skrb in čuvanje hramov je bilo že zdavnaj zaupano neki družini, ki skrbi za to skozi stoletja.

Z našo skupino angležev je bil novinar - fotograf iz Sunday Times. On je šel v tempelj čisto ta zadnji, ko smo se že vsi odpravili proti avtobusom. Še nikoli niste videli v Sunday Times fotografij iz templja v Abu Simbelu? :)

V hramu Ramzesa naravnost od vhoda je svetišče, kjer sedijo 4 kipi - bog Teme Ptah, bog sonca Amon-Ra, sam Ramzes in še bog , čigar ime se zdaj ne spomnim, da se ubijem..... Poanta in umetnost vsega je v tem, da 21. oktobra in 21. februarja (dan, ko so Ramzesa kronali in njegov rojstni dan) prvi sončni žarek osveti ravno Ramzesov kip! In ne glede na dan, letni čas ipd. na kip boga Teme nikoli ne pada direktna sončna svetloba! Le kako so to lahko naredili?????!!
Ko so hrama premaknili, niso uspeli obdržati datumov, tako sonce posija na Ramzesa po novem 22. oktobra in 22. februarja.

Ob vhodu v "mali" hram - hram Nefertari, poleg šestij njenih kipov (ki sploh niso tako majhni), stojijo še kipi njunih otrok. Sicer vsega skupaj Ramzes je imel 111 sinov in 67 hčera (po drugih podatkih 45 sinov in 40 hčera) s štirimi ženami in priležnicami v haremu.

Eden in drugi tempelj gledata na veliko ploščad nad jezerom. Na ploščadi pa so ustvarjene tribune, najbrž kdaj tukaj prirejajo kake manifestacije in svetlobni šov. Za nas je bil to kraj, kjer se lahko usedeš in razmišljaš o večnem in občuduješ.....

Seveda, družbo ti delajo potepuški psi, ki jih je kar precej tukaj. In so veseli hotelskih zajtrkov... :)

Šele ko se odpravimo z avtobusi nazaj proti Asuanu, vodič "prijazno" pove, da temperatura zraka je bila 48C!!!! Hladna voda iz hladilnika potem se prodaja za med!! Če ne bi on povedal, da je taka temeratura, sami ne bi posumili, ker, čeprav je, seveda, toplo, ampak zrak je suh, z jezera ves čas lepo pihlja, tako zunaj je čisto v redu ( 1,5 l vode na glavo za kakih 2 ure ogleda....). Notri v hramu pa mi je tako manjkalo zraka, da sem pogledala le eno stran hrama podrobno, drugi del pa le šla na hitro mimo in ven, na zrak. Se mi je zdelo, da še malo in padem skupaj.... Res, ne moreš dihati...
Ni čudno, da na poti nazaj smo videli prave fata morgane v puščavi.