Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Egipt 2012: Luksor & Karnak temple

Naša plovba po Nilu se je zaključila v Luksorju (prehitro, zelo prehitro...). Zato pa v Luksorju smo ostali 2 in pol dneva, ker tukaj pa res imaš kaj videti.
Prvi je bil Karnaški tempelj, sva se vanj zaljubila, človek bi se lahko tam zgubljal ure in ure....

Karnak je največje svetišče, ki ga je kdajkoli zgradil človek. Pred vhodom v hram je tudi manjši muzej, kjer se da videti tudi maketo hrama in si ogledati nekaj artefaktov.

V Karnašaki tempelj pride vsak turist, ki pride v Luksor, bodisi le na enodnevni izlet iz Hurgade (to mora biti kar naporno - pot v vsako smer traja kakih 5 ur), bodisi taki, ki pridejo v Luksor za nekaj dni. To je must see.

Zato je običajno, da je gneča vsepovsod in na nobeni fotki ne moreš biti sam. Zato so tudi varnostne kontrole na vsakem vhodu k zgodovinskim spomenikom.

Mi smo imeli to srečo, da smo bili v Luksorju že od prejšnjega popoldneva in da smo prišli v Karnak navsezgodaj. Prvo uro smo bili tam skoraj povsem sami - nas šest, nekaj egipčanov, ki so tam v službi in še dva japonca.... Res je lepo spremljati skozi kolone kako vzhaja sonce.

Hram v Karnaku so gradili dolga-dolga leta, začetki segajo že v 20. stoletje pred našim štetjem, na obroke. Vsak od vladarjev je dodal hramu svoj prispevek, trudil se je tu ovekovečiti svoje ime, zato je tu veliko delov, ki med seboj vedno se ne ujemajo najbolje. Upad gradnje in razvoja hrama datirajo nekje z letom 27 pred n.št., ko je bil potres na tem območju.

Tukaj so častili Amon-Ra-ja, njegovo ženo ženo Mut in njihovega sina. Amon- Ra je bog Sonca, prav zato hram je brez strehe - da Amon Ra lahko vstopi v svoj dom na zemlji, kadar želi, da ga nič ne ovira. Kompleks vključuje tudi verske objekte, namenjene Mut - ženi Amun-Raja in Khonsu - njunemu sinu, bogu Lune.

Kult Amon Raja, boga sonca, je trajal okrog 1500 let, prav toliko je trajala gradnja hrama. Ker prvi pilon (vrata) ni poslikan, se šteje, da tempelj ni dokončan.

V enem od dvorišč hrama smo srečali slikarja, ki je slikal del hrama. Res je lep kraj za slikanje....

Slika in original

Ko so francozi v 19. stoletju odkrivali templji Luksorja, so bili hrami zelo visoko zaprašeni, pokriti s peskom in naplavinami iz Nila, saj zadnjih 15-16 stoletij jih niso uporabljali. Zato nek francoski general je dal spustiti vodo iz Nila skozi templje, da se je pesek spral proč. Skupaj s stoletji praha se je uničilo kar precej risb in poslikav na stenah in stebrih na spodnjih 2-3 metrih. Podrlo je tudi precej stebrov in kipov.

Kot, da ne bi bilo dovolj francoskih generalov, svoj del doprinesejo turisti. Gospod Reutov iz Rusije je bil zagotovo prepričan, da njegov hieroglif bo polepšal to steno v Karnaku.

Eden od obeliskov, ki je še ostal v Karnaku (pripeljali so ga iz kamnoloma v Aswanu ). Obeliski v Karnaku so največji v Egiptu, narejeni pa so na ukaz faraona Tutmosa I in njegove hčere in kraljice Hatčepsut.

Obelisk v Karnaku so gradili 7 mesecev; predstavlja sončni žarki - zopet v čast boga Sonca. Ker vrh obeliskov je bil narejen iz zlata (pri vseh oz. večini obeliskov), sčasoma so jih pokradli.

Kamniti sončni žarek

Zadaj za obeliskom se vidi gmota kamenja (ogromni kamniti bloki), s katerimi se je Tutmoses trudil zakriti (zasuti) obeslisk faraonke Hatčepsut - ker pač jo je sovražil. Foušija se ni v zadnjem stoletju pojavila...

Karnaški tempelj je nekoč bil povezan s 3 km oddaljenim Luksorskim hramom z alejo sfing.

Toplo? :)

Hram v Karnaku je začel graditi še dedek Ramzesa II, ampak prav Ramzes II (tisti iz Abu-Simbela) je v 67 letih vladanja zgradil večji, najbolj osupljivi del templja.

Kip Ramzesa II stoji pred vhodom v tempelj, kip pa je podpisan v pasu in pod podplati, da se ve, čigav kip je to; že takrat Ramzes je slutil, da se bodo našli taki, ki bodo hoteli ta kip izdati za svojega. In je res - 300 let potem, ko je bil kip postavljen, en kralj kar sam se je podpisal na pas. Tako, da so šele kasneje, ko so kip obrnili in pogledali na podplat ugotovili, za katerega faraona pravzaprav gre.

Ob nogah Ramzesa II, je ženska. Obstaja 2 teoriji, kdo bi to lahko bil. Po eni je to Nefertari, prva uradni žena faraona. Po drugi - Bent Anat, njegova hči, ki je postal glavna žena Ramzesa II po smrti Nefertari. V prid Nefertari je to, da Ramzes II jo je ljubil tako zelo, da v njeno čast je bil zgrajen tempelj, v katerem se je ona pojavila v obliki boginje Hathor. Podobne časti je bila deležna le še samo ena kraljica - žena Amenhotepa III, Teye.
Po drugi strani majhnost kipa deklice v primerjavi s kolosom Ramzesa II je zelo simbolna in lahko bi se reklo, da to je njegova hči. Bent-Anat je tudi odigrala pomembno politično vlogo in bi lahko bila prikazana skupaj s faraonom. Vendar pa to dejstvo se ne more šteti za dokaz. Dejstvo pa je, da tradicija ne dopušča nikomur, da bi imeli kip iste velikosti kot faraon.

Za dvoriščem s kipi Ramzesa, se začenja Hipostilna dvorana - nabolj grandiozna stvaritev v templju. Stebri simbolizirajo stebri papirusa, zato imajo neobičajno obliko. Centralni stebri so visoki 23 metrrov, premer - 15 metrov. Vodiči pravijo, da na zgornjem delu lahko stoji 40 ljudi (drugi so bolj skromni in omenjajo 20 oseb ;)).

V Karnaškem templju je 136 stebrov. V antiki stebri so bili pokriti s pisanimi freskami in dekorirani z zlatom. Sedaj, seveda, ni več nobenega zlata. Čeprav freski ponekod so še ostali, predvsem na manj izpostavljenih mestih (kjer niso na soncu in ne pod dežjem).

Še v delno uničenem stanju hipostilna dvorana navdušuje. Mi se nismo nikakor mogli nehati fotografirati, vsakokrat, ko smo se skozi njo sprehajali. Sedaj lahko samo ugibamo o tem, kako lepa in veličastna je bila ta dvorana nekoč.

Že ob obisku v Sharm El Sheikhu smo se spraševali - kaj pomenijo figurice boga na eni nogi z velikim moškim delom :)) Tukaj smo ugotovili, da je to bog spolnosti Amon-Min, ki je oplojeval ženske, dokler so moški bili v vojni (kar takrat lahko trajalo tudi po nekaj let). Moški, ko so se vrnili z vojne, so se mu maščevali tako, da so ga ubili in so mu odrezalo 1 roko in 1 nogo, da njegova duša ne ostane v telesu (verjeli so, da duša ne ostane v poškodovanem telesu - odleti...), zato ne bo mogel v posmrtno življenje.

Zgodbo Amon-Mina nam je razložil naš egipčanski vodnik Nasser. Moram priznati, da to je vedel odlično :)

Nasser

Vladarji so se borili za to, da bi ostali v zgodovini, tako so se trudili, da so njihova imena in slike najbolj prepoznavni v hramu. Tako pastork kraljice Hatčepsut (ki si je resnično zaslužila slavo in spomin v stoletjih kot edina faraonka) je bil ljubosumen na njene dosežke. Zato Tutmoses je dal povsod izbrisati njene kartuše (zapis njenega imena) ter njene podobe v risbah - kot je na sliki spodaj, kjer samo njena podoba je sklesana dol s stene. Ponekod namesto imena Hatčepsut je dal vklesati svoje ime, tako včasih je nastala celo zmeda pri zgodovinarjih, saj so te risbe in zapise na stenah glavni vir znanja o dogodkih takrat.

V hramu so imeli tudi svoje sveto jezero, desno od obeliskov. Duhovniki so ga uporabljali za različne verske obrede. K vodi peljejo obložene kamnite stopnice. Sedaj jezero izgleda precej dolgočasno, si pa lahko mislim, da v času cvetenja Karnaka se je zelo lepo vklapljalo v obstoječ arhitekturni kompleks.

V bližini svetega jezera je kip Scarabeja (hrošča) - ki ga nismo slikali, skoraj ne morem verjeti.
kip je posvečen bogu Khepra - poosebljenje sil, ki potiskajo sonce po krogu, tako kot hrošč žene naprej žogico gnoja. Egipčani so verjeli, da ko gre sonce za obzorje, Khepra ga še vedno potiska naprej, da se naslednji dan prikaže na vzhodu. Zaradi tega in tudi dejstva, da se ličinke izležejo v umrlih živalih, Egipčani so verjeli, da je ta hrošč nastal iz mrtvega telesa in simbolizira rojstvo novega življenja, naslednji krog življenja. Tako kot sonce, ki vsak dan umira in ponovno vstaja.
Vodiči so povedali, da če greš 3x okrog hrošča - je to za srečo, 7x pa za naraščaj :) Zagotovo je to znanstveno dokazano. Ampak 3x sva le obkrožila hrošča.

Vedno se nam zdi neverjetno - dodatkniti se zgodovine. Zmeraj začutimo tisto notranje vznemirjenje, ko obiskujemo kraje, ki so tako tesno povezani s svetovno zgodovino. Kar Karnak nedvomno je.

Sfinge v Karnaku niso povsem tradicionalne - namesto "običajnega" leva s človeško glavo, te imajo glavo ovna.

Smo se naučili (oz. že prej vedeli :)), da vsako božanstvo v Egiptu ima svojo živalsko podobo, Naprimer, Gor je falcon, medtem ko je Anubis - Šakal. Tako sveta žival Amona je oven. V nasprotju z našo tradicijo ta žival v Egiptu ne pooseblja neumnosti in trme. Simbol "ovce" je verjetno sposojen od kušitov - narodov, ki so živeli v Nubiji in so bili v tesnem stiku s prebivalci antičnih Philae (sedanjega Luksorja). Pri kuših vrhovno boŽanstvo je upodobljeno kot oven, in so ga videli kot simbol moške spolne energije, ustvarjalnosti, samozavesti in poguma.