Egipt 2012: Križarjenje po Nilu & Kom Ombo

Tisti, ki ste gledali film po Agati Christie "Umor na Nilu", veste, kako luštno zgleda križarjenje po Nilu (no, razen dela o umoru :)). Ni lepšega - pluješ po mogočni in mirni reki na luksuzni barki z vsemi komoditetami moderne civilizacije in občuduješ stvaritve preteklih tisočletij ter življenje ljudi danes ob tej reki, ki je videla še faraone.

Naše križarjenje se je začelo iz Aswana. Stopimo na barko, osebje naš pošlje čim prej na kosilo v restavracijo in medtem, ko srebamo juho, pogled uide skozi okno - O! voda se premika! in to takoj ob oknu!! Pravzaprav smo izpluli, brez da bi mi to opazili.

 Medtem, ko plujemo po Nilu in občudujemo panorame in se divimo mostu čez Nil, moram napisati tudi nekaj dejstev, da je kaj koristi od tega posta.

 Vse barke na Nilu imajo kategorijo 5* :), nekatere pa celo 5* De Luxe (kot je naša) in menda je to pomembno. Pri nas, recimo, nivo servisa bi se lahko enačil z 4* v hotelih v Sloveniji.

 Na barki imamo polni penzion, samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo; pijača se pa doplača. Cene pijače - nivo Portoroža, v hotelih, se razume. Kljub bogatemu programu izletov, nismo zamudili niti enega obroka :) res pa je, da so nas kdaj pa kdaj počakali s kakega ogleda.


Zanimive risbe na nosilcih mosta

 Sobe so čisto dovolj velike, s Tv in hladilnikom, fen v kopalnici in več kot zadosti brisač, šamponov ipd. Glavni plus - ogromno panoramsko okno! Ker barke na Nilu imajo navado se sidriti ena ob drugi bočno, je težko zadeti položaj kabine, da ne gledate sosede v okno, ko ste zasidrani.

 Najlepše je se usesti ob oknu, srkati kozarček viskija (samo za dezinfekcijo in razkužilo!! ;)) in občudovati pokrajine za oknom.
V sobah ne gre brez labodov in drugih figur iz brisač. Delajo pa jih tudi po 2-3x na dan! Tako, da komaj si narediš v sobi svoj red in malo razmečeš stvari, greš ven, ko se vrneš - o-pa, spet labodi in krokodile, vse pospravljeno!! Do not disturb!!! Na koncu obešanke več nismo dajali dol z vrat!

 Na zgornji palubi je bar, majhen, a pravzaprav dovolj velik bazenček in obilo ležalnikov in mizic. Najbolj prijeten kraj na barki! Seveda, niti ob bazenu ne gre brez labodov!

 Ob 16h je coffee - time. Tega že ne bomo zamudili :) takrat smo se vsi zbrali skupaj, poklepetali, spili kavico (izjemoma zastonj le ob 16h!), se zmenili za naprej. Tak družabni trenutek, ki se lahko zavleče skoraj do večerje.

 Narava ob Nilu je tako drugačna od naše, da je ne nehamo občudovati, vsak trenutek, ko ne spremljaš, kaj se ob bregovih dogaja, se ti zdi, da zamujaš nekaj pomembnega.

Vse skupaj je toliko bolj presenetljivo, da je zelenega pasu ob Nilu sploh ni dosti, vse je uporabljeno za kmetijstvo. Od kar so zgradili Naserjev jez, se Nil dosti manj razliva in zato tudi rodovitne zemlje je vedno manj.

 Voda v Nilu sicer zgleda zelo umazana, po svoji volji se tam ne bi kopala. Ni čudno - vse smeti, odplake ipd. - vse gre v Nil.

 Menda Nil je poln parazitov, ki so za ne-domačine zelo nevarni. Oni se pa brez težav kopajo.

Ponekod puščava sega skoraj do reke in se bori z rastlinjem. Ljude pa se naselijo večinoma že na obrobju zelenega pasu, da ne izgubijo niti koščka "dobre" zemlje. Zato pa pridelek pobirajo 3x na leto.

Naš prvi dan na Nilu je bil precej oblačen, se je še vedno čutil vpliv peščenega viharja, ki smo ga srečali na poti iz Hurgade v Aswan. Se je ustvarila taka "peščena" megla. zato tudi prvi večer na Nilu je bil čisto turoben.

Že prvi večer smo pripluli do mesteca Kom Ombo, ki je znano predvsem po templju dveh bogov - dobrega in slabega.

 Je zelo vznemerljivo, ko iz zelenja palm in bananovcev s+na hribu se kar prikaže nekaj veličastnega, nekaj iz prejšnjih civilizacij.

 Smo še na barki in se še moramo zasidriti in že vidimo hram, ki ga je začel graditi še Ptolomej VI, je pa trajalo kar stoletja, da je bil hram dokončan.

 Ob pristanišču ne gre brez prodajaln, prodajalci so že v pripravljenosti. Čeprav posebne gneče turistov ni. Turistični vodiči pravijo, da v zadnjih nekaj letih popularnost križarjenj drastično padla. Včasih po Nilu je plulo okrog 400 bark, zdaj le še 50.

 Število ljudi, ki bi radi preživeli s turizmom, pa je vedno večje... Zato nas (turiste) toliko bolj napadajo in nadlegujejo s svojimi izdelki. In od take napadalnosti, seveda, ne kupimo prav nič, ker se bojimo stvari sploh pogledat.... Začarani krog?

 Da pa ne bo kdo mislil, da v puščavi (Sahara se začenja nekaj kilometrov levo) nikoli ne dežuje - fotkica, ko je v Kom Ombu deževalo! Seveda, natančno ob našem obisku! Najbrž zdaj še 5 let ne bo dežja.....

Zvečer v rumenih lučeh je tempelj čudovit in prav zato je bil poseben za nas - je bil edini, ki smo ga obiskali zvečer in videli v temi.

 Hram razdeljen na dva dela. En del je posvečen bogu Sobeku (z glavo krikodila), ki je bog izobilja in zagovornik miru.

 Drugi del je posvečen bogu Horusu, bog z glavo sokola. Ljudje, ki čutijo energijo, pravijo, da ob enem od teh kamnov začutijo pozitivno enegrijo, pri drugem pa tesnobo. Ker kamna sta srce vsak svojega dela templja.

 Tempelj v Kom Ombo je tudi znan po zelo dobro izdelanem starinskem koledarju (spodaj levo) ter veliko medicinskih slik in slik medicinskih inštrumentov, kar priča, da so bili egipčane že takrat zelo zelo vešči v medicini.

 Na žalost, hram je bil precej uničen in časom s potresi, in predvsem, ljudmi, ki so ga občasno uporabljali kot kamnolom....

Prav v tem templju je Kleopatra izvajala svoje mlečne kopeli. Saj Kleopatra je bila žena-sestra Ptolemeja VI.

 Tempelj leži ravno na poti karavan v srce Egipta in zlate rudnike vzhodne puščave, se je tu skozi tisočletja ustavilo ogromno ljudi.

 Hodniki v zadnjem delu templja, čeprav razsvetljeni, ponoči naredijo malo srhljiv vtis. Stene so zelo visoke, kakih 10 metrov zagotovo. Hodiš v temi po teh dolgih in dokaj ozkih hodnikih in pričakuješ, da se bo vsak čas pokazal kak svetnik, ki rabi žrtveno jagnje.

 še nekaj slik hrama ponoči.

 Na vhodu v tempelj pa je tudi del hrama namenjen boginje Hathor, ženi Horusa. Sedaj pa je tam razstava mumij krokodilov.

 Na vprašanje - zakaj bi mumificirali krikodile, je odgovor enostaven - tudi to so rabili faraoni v življenju po smrti..... Mogoče tudi to je vzrok, da v Egiptu v Nilu ni več krokodilov :)))

Vsi posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide