Lenobna plovba po Nilu je božanska. Žal, sva izbrala (drugih opcij pravzaprav ni bilo) le krajše križarjenje od Aswana do Luksorja. Vse prehitro je minilo.
Zjutraj sva morala zopet zgodaj vstati (dan prej sva vstajala ob pol štirih zjutraj, da bi obiskala Abu Simbel. ). Tokrat okoli sedme ure smo pristali v mestecu Edfu (100 km na jug od Luksorja, bivša prestlnica Zgornjega Egipta)Danes v mestu živi skoraj 130 000 ljudi, na nekaterih ulicah ob jutranjih urah mesto celo deluje kot vsako drugo - bloki, trgovine, parkirana vozila, nekaj zelenic. Vse se spremeni, ko se ljudje zbudijo in zaživijo po svoje. Tako drugače od nas.
Posebnost mesta je že v tem, da od pristanišča (večina turistov pride v mesto z barkami) do znamenitega hrama Horusa vas popeljejo s kočijami. Ne zato, da bi vam pričarali srednjeveško vzdušje, pač pa zato, ker so se kočijaži tu nekoč zbrali in porezali gume avtobusom in kombijem, ki so turiste prevažali, da jim ne jemljejo kruh. Ker se tu vozijo s kočijami od vekomaj in se jim ne zdi potrebno to spreminjati.
Koni sicer zgledajo bolj bogi in utrujeni, pravijo, da se je že zgodilo, da je kak konj kar padel med potjo (od pristanišča do hrama je kakih 2 km vožnje skoz mesto). Ne vem, mogoče konj je bolj primeren za Evropo in v Egiptu bi morali kar kamele vpreči... Kočija ima zaprte stranice, tako moraš ves čas kukati ven, če hočeš kaj videti. Kočijaž se slikati ne pusti oz. za nekaj bakšiša pa lahko. Ko pa se usedemo v kočijo, nas fotografira nek fantina.... Ko ga "ustrelimo" iz obeh naših fotoaparatov, odneha z nasmehom.... Ob povratku na barko slike lahko kupiš za okrog 4 €. Veš da...
Prebujajoče se mesto je zanimivo, spremljaš kaj domačini počnejo, kako živijo, oni pa spremljajo nas... Navsezgodaj je že polna tržnica, v pekarni kruh zlagajo na police kar ob cesti ( a je treba omenjati, da je prah in pesek vse povsod?)
Ker mesto le ni tako majhno, se vozijo tudi s tuk-tuki.
Tržnica |
Na bloku pod vsakim oknom je neka napis (he-he, arabsko še ne znam brati), sumim, da niso naslove in imena stanovalcev, najbrž kaka reklama, mogoče lastne firme....
Na še tako na videz brižnih hišah - iz blatnih opek, brez strehe in fasade, z luknjami namesto oken, - ampak vrh hiše vedno krasi satelitska antena. Menda egipčani tudi zelo radi gledajo svoje nadaljevanke. Tako grajenih hiš je ogromno. Očitno jim je to v redu, dežja tako ali tako skoraj nikoli ni, se pa jim ne zdi potrebno vlagati denar v "lepotni" popravki, če pa je hiša bivalna. Tako, da najbrž le niso vsi tako revni. Pač si drugače postavljajo prednosti, za kaj zapravljati denar.
Dokler pridemo do hrama Horusa, postane že zelo toplo, kljub dopoldanskim uram. Hram v Edfu je zelo velik, drugi za Karnaškim hramom v Luksorju, tudi je zelo dobro ohranjen.
Tempelj je zgrajen cca. 2000 let nazaj, po smrti Kleopatre. Gradilo se ga je skoraj 200 let.
Hram je posvečen Horusu. Horus je veličasten bog neba in sonca, pogosto prikazan kot lik sokola, tako so prikazovali tudi vladajočih faraonov v starem Egiptu.
Horus je sin Ozirisa, boga podzemlja, in Isis, ene najveličastnejših egipčanskih boginj, ki je bila ideal ženske in matere.
Naša družba. Iva, hvala, da si nam toliko vsega odkrila o Egiptu! |
Isis je na tak način ustvarila prvo mumijo - Ozirisovo. Mumifikacija, pravzaprav, je proces izsušitve telesa.
Mit pravi, da je Horus pozneje izzval Seta na bitko, da bi maščeval očetovo smrt in da bi mu Set povrnil očetovo dediščino. Bitka trajala okrog 80 let (ja-ja!! :))), in Horus je bil priznan zmagovalec.
Horus se je odločil, da bo obudil očeta od mrtvih tako, da mu preda svoje oko, da ga pogoltne (sokolje oko - "oko Ra", ki je eden najbolj znanih simbolov in amuletov v Egiptu).
Vendar Oziris se ni vrnil na Zemljo in je ostal vladati v kraljevstvu mrtvih, Horusu pa je prepustil vladanje v kraljevstvu živih.
Zato mesto in hram se kličejo Edfu, kar pomeni - "maščevana Ozirisova smrt".
Horusova žena je Hathor, boginja ljubezni, plodnosti in zdravlja. Imeli so 4 sini. Simbol Hathor je ptiček. Na risbah je pogosto upodobljena kot kravica oz. boginja s kravjimi rogovi.
Neverjetno zanimivo je se poglobiti v te legende in si razvrstiti, kdo je čigav oče - sin, kdo je komu sovražnik. Skozi zgodovino vse te legende so dobili ogromno različic pri različnih ljudstvah, ampak očitno je, da so te bogovi obstajali tudi v človeški obliki in so bili izjemni, da o njih pomnimo še nekaj tisoč let pozneje.
Na spodnji sliki je barčica, s katero po Nilu so splavljali kipi bogov, da so se srečevali med seboj. :) Velikost "hišice" je malo več kot pol metra.
Temni hodniki hrama v Edfu.
Hram je dolg 137 metrov, širok je 79 metrov, višina pilonov pa je kar 36 metrov.
Nadaljujemo plovbo po Nilu.
Cofee-time + pecivo :)
Naša kompanija in naš egipčanski spremljevalec- Naser.
Ob obali je skoraj eno za drugim se vrstijo mesta in naselja. Ljudje kar pomahajo barkam, ki plujejo mimo.
Razmišljamo - če je to "prestižno" imeti hišo takoj ob obali Nila, pa barko, pa še koza je pred hišo... :)
Feluka na Nilu
Nekatere hiše so prav simpatične.
Še eno večje mesto pred Luksorjem na naši poti je Esna.V Esni živi okrog 30 000 ljudi in je center koptskega kristijanstva v Egiptu. Čeprav pri skyline-u dominirajo mošeje :)
V Esni je zasidranih ogromno bark, ki več ne plujejo po Nilu - zaradi upada zanimanja za križarjenja (upad pa je zato, ker pred nekaj leti so izbruhnili nemiri in ni bilo več varno. Nemiri so zdavnaj mimo, ljudje pa so si našli nove destinacije in ne križarijo več toliko po Nilu)
Na kopno nismo šli, ampka z vode zgleda Esna prav luštno mestece.
Ime mesta izvira po ribi okun, ki jo je bilo tu ogromno, znameniti nilski okun, ki so ga včasih imeli za sveto ribo.
V Esni je odkopan zanimiv hram iz časov starega Egipta, hram Hnuma, ki pa je nižji od nivoja ulic za 9 metrov. Toliko peska in praha se je nabralo v nekaj več kot 2000 letih. Sicer tega hrama nismo obiskali.
V Esni stojita kar 2 mosta čez Nil - eden je več kot 100 let star, drugi "električni most" pa je star nekaj več kot 20 let.
Tukaj so tudi znamenite zapornice na Nilu. Že sami zase so zanimive - kaj uspe človek zgraditi ob toliko vode.
Še bolj pa je presenetljivo, kaj počno prebivalci Esne, da si zaslužijo za vsakdanji kruh.
Na svojih malih barčicah na vesla se približajo čisto do naših velikih bark za križarjenje (to so 4-5 nadstropij!), se "pripnejo" na barko in poskušajo prodati nekaj suvenirjev - brisače, prti, majice in obleke.
Medtem barka pluje, gre skozi ozke zapornice, te fantje pa riskirajo življenje, da bi zaslužili par kovancev. S strahom smo gledali, če se bodo izmuznili orgomnim težkim vratom zapornic. Eno barčico je skoraj stisnilo ob steno. Grozno.
Ker skozi zapornice pluješ precej počasi, pa to kar traja, kakih pol ure -uro, že navežeš stik s prodajalci. Fantje vržejo na barko v najlon vrečki, recimo, brisačo in poskušajo se zdilati, da mu vsaj kaj poplačaš... Z nami na barki so bili eni belgijci z mulcem starim kakih 15 let, ampak razvajen do grdega... Mali je metal te brisače nazaj v vodo, namesto v barko (ja-ja, moraš biti toliko fer, da če ne misliš plačati, da vrneš blago nazaj - tako, da jim jo vržeš nazaj na barčico). Ker mali nam je šel ful na jetra, smo dajali prodajalcem navodila, kje na palubi je ta mali, da so mu vrgli na glavo balončki z vodo - maščevanje :))
Fantina z brisačo ob zapornici je za nas postal simbol Egipta. Tisti trenutek, siti vseh prodajalcev, sva bila odločena, da ničesar ne bova kupila, itak so kovčki polni... Potem pa nama je bilo žal, da nisva vzela brisače. Za spomin. Prosili so itak par fičnikov. (so nas potem doma "tolažili", da te brisače ful zgubljajo barvo ;))
Prodajalci ali veslači na barčicah niso samo odrasli, ampak tudi otroci. Te pa so nam stopili srce.... ker smo bili "njihovi" prijatelji, zaradi skupnega "maščevanja" hudobnemu belgijskemu najstniku, so nas kar klicali - Ali Baba (Freddy) in mene Shakira :))) Pali, a ne?
Otrokom smo zmetali vse kovance, kar smo jih s seboj imeli. Najprej egipčanske, nato še evrske. Upam, da bodo lahko kje zamenjali (v Egiptu ne moreš menjati kovancev Evro, samo papir, zato osebje v hotelih, šoferji ipd. vsi prosijo turiste, da jim menjajo kovance v papir)
Smo se kar spraševali - če je res tako hudo in težko življenje, da morajo tako riskirati za bolj bogi zaslužek (z naše barke, ne vem, če sta par ljudi kaj kupila...) ali je to le neka zabava, ki se nam zdi blazno nevarna...
Tako prečkanje zapornic v Esni naredi res veliki vtis, si pomisliš - menda nam res ne gre tako slabo, če si lahko privoščimo priti do tu in gledati to bedo....
Življenje ob Nilu.
vse se tu dogaja.
Večer na Nilu.
Sončni zahod že pri Luksorju.
Afriška noč. Božansko. Skoraj bi zamudili večerjo :)))
Za zaključek našega križarjenja pa sva našemu sobarju naredili laboda in obesili značko "Do not disturb", ker so s pozornostjo res pretiravali.... nama naj raje par krat manj pospravi, kot preveč. Smo sami sebi zadostni.
Vsi posti o našem potovanju v Egipt 2012:
Hurgada & Rdeče morje
Šnorkljanje v Rdečem morju
Safari & beduin village
Pot iz Hurgade v Aswan
Abu Simbel
Križarjenje po Nilu & Kom Ombo
Križarjenje po Nilu & Edfu
Luksor & Karnak temple
Križarjenje po Nilu & Luksor
Levi breg Luksorja
Kairo & piramide
Ni komentarjev:
Objavite komentar