Hrvaška je najlepša z morja, božansko je, če jo raziskuješ z otoka na otok, iz zalivčka v zalivček.... Vsaj en dan takega raziskovanja pa je dostopno čisto vsakomur.
Iz mesta Krk na otoku Krku poleti vsako jutro izpluje vsaj ducat različnih bark, ki peljejo po otokih in plažah, ki jih z avtomobilom ne odkriješ.
Izlet stane okrog 36 € na osebo, traja od jutra do večera in vključuje tudi kosilo. Freddy si je želel na Goli otok, vendar zgodovina tukaj je še preveč živa in jim ni v ponos; je še precej ljudi, ki so bili vpleteni v dogodki kakih 20-30 let nazaj, zato izletov tja zelo ne radi peljejo, razen, če je kak prav poseben dogovor.
Mi smo se dogovorili za izlet mimo Golega otoka do Grgurja. Seveda, se nismo prikrajšali za čudovite uvalice in plažice. Poleg daljšega postanka s kosilom na Grgurju smo uživali še na štirih postankih v raznih zalivčkih in ob čudovitih plažah. Zdi se, da je en dan premalo za vse to. Ampak tukaj božanske plaže so na vsakem koraku.....
 |
| Goli otok |
Prvi postanek - kopanje na Zlatni plaži v bližini Stari Baški. Plaža je res "zlata".
Od enega postanka do drugega čas hitro mineva, lahko hraniš galebe (pujemo mimo otočka galebov, ki komaj štrli ven iz vode), trudimo se opaziti delfine (predlani smo jih videli, letos pa ne), seveda se sončimo in fotografiramo...
Otok Prvič je najbližji Krku, mislim da sploh ni naseljen, čeprav takoj ob plaži smo opazili čebeljnjake. Najbrž čebelar prihaja z barko. Zlata plaža "nasproti" ima tako rumeno kamenje, da je res "zlata", tukaj pa je plaža popolnoma bela, s čisto belimi kamenčki, voda je turkizne barve, kristalno prozorna.
 |
| Otok Prvič |
Rab pa je že zelo znan otok, kjer marsikdo preživi svoje počitnice. Morajo pa tja s trajektom ali barko. Tukaj so tudi peščene plače, s čistim dnom. Dno vidiš na več metrov kakor da bi bilo čisto blizu. Ker je to ena znanih plaž, ljudi je res veliko, tako na obali, kakor v morju z barkami.
 |
| otok Rab |
Tukaj smo vadili skoki na glavco. Celo jaz :)
Najdaljši postanek je na Grgurju, tako zvanem hrvaškem Gulagu. Tukaj v 50h-60h letih je bil najprej ženski zapor, nato pa še moški. Otok z morja deluje idilično.
 |
| otok Sveti Grgur |
Skale, drevesa... Pravzaprav skoraj nepristopno.
Šele, ko se dobro približaš obali, opaziš obrambni nasipi, ograje, bunkerje po celotni obali otoka.
Taborišče. Sedaj popolnoma zapuščeno, ni vzdrževano, niti za to, da bi kakemu turistu poračunali par evrov. Ne, čakajo, da se vse uniči in propade in potone v pozabo.
Z nami na otok je priplul Želimir Kužatko, ki je bil kot mladenič zaprt na otoku. Sedaj je on eden redkih, ki se na hrvaškem bori za to, da se ne pozabi, kaj je bilo na Golem otoku in na Grgurju.
Gospod je napisal knjigo (za nas jo je tudi podpisal in je zelo zanimivo...
Želimir Kužatko - Otok Sveti Grgur Hrvatski Gulag). Ljudem ne gre v glavo kaj se je nekoč dogajalo in kako za najmanjšo anti-komunistično misel so osebo lahko zaprli. Nekatere so zaprli samo zato, ker so nekoga drugega ovirali ali ogrožali. Grozno.
Pokazal nam je kaj so morali delati - na žgočem soncu poleti in mrazu in vetru pozimi, so morali klasti kamen, delali do ogromen vodni zbiralnik na hribu nad logorjem.
Jugoslovanska vlada je dolgo prikrivala, da razen ženskega zapora je bilo na otoku tudi moško koncentracijsko taborišče.
Grozno se je sprehoditi po zapuščenem bivščem taborišču. Vsake toliko tam še vedno najdejo ostanki kakega zapornika.
Tukaj včasih je bila kuhinja in jedilnica.
Ne propadajo samo stavbe, tudi drevesa se kar podirajo, nihče jih ne umakne in ne poskrbi, da je kraj vsaj malček urejen. Je prav srhljivo, kot zapuščeno mesto po kaki strašni vojni.
Otok pa le ni tako zapuščen, nekdo se ima tukaj prav fajn.
Nezaupljivi ogledi - le kdo vdira v njihovo kraljevstvo?
Je že bolj prijazen pogled...
- Si moj prijatelj?
- Seveda, boš kos kruha?
- Z veseljm!!! Pridi še kdaj!
Edino pristanišče na Grgurju je v skritem zalivčku, na fotkah je prav simpatično mesto. Tudi plažica je tukaj.
Je pa takoj ob in nad plažo in pristaniščem obrambni in nadzorni stolpi. Od tukaj pa res ne moreš pobegniti.
Že na poti nazaj na krk, ko smo se kopali na plaži v malem zalivčku, je tja vplula taka barka. In z barke, kot s zrele hruške, so se usuli ljudje v vodo. He-he, tako hitro smo izplui, da je kar veselje.... Ne glede na to, kako ogromno zalivčkov je na Hrvaškem, folka je vedno preveč.
Za konec še panorama Stare baške z vode, ki se je že lani izkazala za zelo "fotogenično"(
Stara Baška s kopnega)
Izlet stane okrog 36 € na osebo, traja od jutra do večera in vključuje tudi kosilo. Freddy si je želel na Goli otok, vendar zgodovina tukaj je še preveč živa in jim ni v ponos; je še precej ljudi, ki so bili vpleteni v dogodki kakih 20-30 let nazaj, zato izletov tja zelo ne radi peljejo, razen, če je kak prav poseben dogovor.
Mi smo se dogovorili za izlet mimo Golega otoka do Grgurja. Seveda, se nismo prikrajšali za čudovite uvalice in plažice. Poleg daljšega postanka s kosilom na Grgurju smo uživali še na štirih postankih v raznih zalivčkih in ob čudovitih plažah. Zdi se, da je en dan premalo za vse to. Ampak tukaj božanske plaže so na vsakem koraku.....
Od enega postanka do drugega čas hitro mineva, lahko hraniš galebe (pujemo mimo otočka galebov, ki komaj štrli ven iz vode), trudimo se opaziti delfine (predlani smo jih videli, letos pa ne), seveda se sončimo in fotografiramo...
Otok Prvič je najbližji Krku, mislim da sploh ni naseljen, čeprav takoj ob plaži smo opazili čebeljnjake. Najbrž čebelar prihaja z barko. Zlata plaža "nasproti" ima tako rumeno kamenje, da je res "zlata", tukaj pa je plaža popolnoma bela, s čisto belimi kamenčki, voda je turkizne barve, kristalno prozorna.
Rab pa je že zelo znan otok, kjer marsikdo preživi svoje počitnice. Morajo pa tja s trajektom ali barko. Tukaj so tudi peščene plače, s čistim dnom. Dno vidiš na več metrov kakor da bi bilo čisto blizu. Ker je to ena znanih plaž, ljudi je res veliko, tako na obali, kakor v morju z barkami.
Najdaljši postanek je na Grgurju, tako zvanem hrvaškem Gulagu. Tukaj v 50h-60h letih je bil najprej ženski zapor, nato pa še moški. Otok z morja deluje idilično.
Šele, ko se dobro približaš obali, opaziš obrambni nasipi, ograje, bunkerje po celotni obali otoka. 
Taborišče. Sedaj popolnoma zapuščeno, ni vzdrževano, niti za to, da bi kakemu turistu poračunali par evrov. Ne, čakajo, da se vse uniči in propade in potone v pozabo.
Z nami na otok je priplul Želimir Kužatko, ki je bil kot mladenič zaprt na otoku. Sedaj je on eden redkih, ki se na hrvaškem bori za to, da se ne pozabi, kaj je bilo na Golem otoku in na Grgurju.
Gospod je napisal knjigo (za nas jo je tudi podpisal in je zelo zanimivo...Želimir Kužatko - Otok Sveti Grgur Hrvatski Gulag). Ljudem ne gre v glavo kaj se je nekoč dogajalo in kako za najmanjšo anti-komunistično misel so osebo lahko zaprli. Nekatere so zaprli samo zato, ker so nekoga drugega ovirali ali ogrožali. Grozno. 
Pokazal nam je kaj so morali delati - na žgočem soncu poleti in mrazu in vetru pozimi, so morali klasti kamen, delali do ogromen vodni zbiralnik na hribu nad logorjem. 
Jugoslovanska vlada je dolgo prikrivala, da razen ženskega zapora je bilo na otoku tudi moško koncentracijsko taborišče.
Tukaj včasih je bila kuhinja in jedilnica.
Ne propadajo samo stavbe, tudi drevesa se kar podirajo, nihče jih ne umakne in ne poskrbi, da je kraj vsaj malček urejen. Je prav srhljivo, kot zapuščeno mesto po kaki strašni vojni. 
Otok pa le ni tako zapuščen, nekdo se ima tukaj prav fajn.
Nezaupljivi ogledi - le kdo vdira v njihovo kraljevstvo? 
Je že bolj prijazen pogled... 
- Seveda, boš kos kruha?
Edino pristanišče na Grgurju je v skritem zalivčku, na fotkah je prav simpatično mesto. Tudi plažica je tukaj. 
Že na poti nazaj na krk, ko smo se kopali na plaži v malem zalivčku, je tja vplula taka barka. In z barke, kot s zrele hruške, so se usuli ljudje v vodo. He-he, tako hitro smo izplui, da je kar veselje.... Ne glede na to, kako ogromno zalivčkov je na Hrvaškem, folka je vedno preveč.
Za konec še panorama Stare baške z vode, ki se je že lani izkazala za zelo "fotogenično"(Stara Baška s kopnega)
Ni komentarjev:
Objavite komentar