Otok Krk - Stara Baška & Vrbnik

Že nekaj let vztrajno hodimo na Krk kampirati vsaj za teden dni poleti. In počasi raziskujemo sam otok. Beri - se odpravimo kam, ko vreme ni naklonjeno ležanju na plaži in kopanju v morju :)

Krk je drugi največji hrvaški otok in je eden redkih, kamor se lahko pripelješ po mostu (za cca.4,5 €) brez trajekta. To je slika z mosta:

Poletje 2011 je bilo čudovito - suho, sončno in toplo. Z izjemo enega samega tedna konec julija, ko je deževalo. Natančno tistega tedna, ko smo šli na Krk. Zato pogoje za raziskovanje otoka so bili popolni.
Če se odpravimo od mesta Krk mimo Punata do Stare Baške, ni mogoče zgrešiti točke, kjer se prečka 45. paralela:

te opozori tabla na cesti

in navigacija v avtu.

Južna stran otoka hribovita in skalnate obale se spuščajo vse do morja. Tu spodaj je kamp Konobe - v terasah se spušča vse do morja. V bližini nobenih naselij. Samo narava.

Panorame so spektarkularne, še posebej, ko se bližamo Stari Baški.

Čeprav cesta je precej vijugasta in gre kar visoko v hribih, ljudje najdejo način za se ustaviti in priti do božanskih plaž spodaj ali samo za jih poslikati.

Seveda, poslikamo tudi rastline, kar najdemo - hribi so skoraj goli oz. poraščeni samo z nekakšnimi bodicami. Vse je posušeno od dolgega poletja. In glej ga - nismo še niti pri Stari Baški, pa je že sončno in toplo. A jaz v kavbojkah :) Ker zjutraj je bil dež in je bilo mrzlo.

Mesto Stara Baška leži v lepem zalivčku na koncu ceste iz Punata, tik pod najvišjo goro Krka - Obzov (568m). Ker je kraj tako odmaknjen, so prebivalci celo razvili svoj poseben dialekt. No, pred 10 leti so jih našteli malo manj kot 100 prebivalcev :)

V mestu je kamp, nekaj apartmajev, restavracija s čudovitim razgledom (spodnja slika) in bar. Pravijo, da pridelujejo tudi dober med. Početi tu nimaš kaj, razen kaj spiti ali pojesti v restavraciji. Lahko pa se greš kopati na plažo. Še bolj zanimivo, se voziti po makadamu po okoliškim hribam, ker se ves čas odpirajo nove panorame. Pogledi pa so čudoviti.

Drugi dan, ko je bilo vreme zares tugomorno, pa sva obiskala Vrbnik. Da mesto sploh obstaja, sva izvedela čisto slučajno - sosed po kampu, en nizozemec ves čas je razlagal, kako zanimivo in prijetno mestece vBrnik, toliko, da so ga večkrat obiskali. Edini nam znani Brnik je za Ljubljano, od tistega v-Brnik nam ni bilo nič jasno, dokler nam sosed ni pokazal zemljevida. VRBnik!!! Od takrat to mesto za nas se kliče vBrnik in smo se odločili, da ga moramo pogledati.

Vrbnik se nahaja na ostankih že prazgodovinskega naselja, na vzhodnem delu otoka (čez morje vidimo celinsko Hrvaško). V zaledju Vrbnika na Vrbničkem polju je kar nekaj vinogradov, kjer pridelujejo Vrbničko Žlahtino, ki jo je v mestu možno poskusiti skoraj na vsakem koraku. Zaloge Žlahtine smo kupili tudi pri eni stari šjori prav v kantini v pritličju domače hiše.
Vrbnik je slikovito malo mestece s starim centrom na skali kakih 50m na morjem in zalivom.

Zaliv je zelo lepo zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred burjo. Poleti se da se popeljati na izleti z barkami na vse otočke okrog.
Center mesta je znan tudi po ulici, ki jo označujejo na zemljevidih kot najožjo ulico na svetu. Ne vem, se mi zdi, da take ulice sem videla tudi v Benetkah in Pragi. V glavnom, mi je tukaj sploh nismo našli, čeprav smo bili oboroženi s podrobnim zemljevidom :) Mogoče je res tako zelo ozka.

Plaža je malo izven starega mestnega centra, tam je tudi prava "turistična" ulica z apartmaji. Plaža je skoraj usekana v skali, zgleda sicer lušno, ampak je tako majhna, da še na tak oblačen dan, je bila gužva.... Kaj pa vem, zakaj je nismo poslikali.