HR Zagorje & Varaždin

Če nas Sanja in Slaven ne bi povabili na poroko, najbrž sploh ne bi nikoli obiskali tega konca hrvaške republike. Druga zgodba je, zakaj se dva pirančana poročita v Zagorju in za sabo privlečeta še kup prijateljev. Zato prva fotka je njuna (Dragi moji, srečno!!!).
Vse ostalo pa se navezuje na Hrvaško Zagorje.

Poroka se je odvijala v cerkvici pri gradu Trakoščan. In sam grad in pokrajina okrog njega so tako lepi, da mi je kar malo žal, ker si nismo našli časa za ga obiskati pri "napornem" tridnevnem praznovanju.

Grad je bil zgrajen nekje v 14. stoletju, predpostavljajo, da  takrat je bil v lasti Celjskih grofov. Od 16. stoletja pa vse do konca druge svetovne vojne je grad v lasti družine Draškovičev, dva od njih sta bila Hrvaška bana. Po vojni, seveda, grad je bil nazionaliziran in sedaj tam je muzej orožja in Draškovičev.

 Bivali smo v hotelu v vasici Horvatsko sredi zagorskih gričev. Zanimivo je, da čim se pripelješ čez slovensko-hrvaško mejo v famoznem Gruškovju in zaviješ dol z avtoceste, se prične vzpenjanje v gore, sredi temnih gozdov, po ozkih gorskih cestah. Se takoj zaveš, zakaj se pokrajina kliče "Za-gorje" in kako je vse skupaj odmaknjeno. Vsaj od nas. Soliden in okusno grajen in voden hotel sredi male vasice je kar presenetljiv. Še bolj preseneča dejstvo, da ima veliko gostov in praktično vsak vikend se v njem odvijajo poroke. A se na Hrvaškem veliko poročajo? Oz. veliko proslavljajo??

Ne glede na vsa slavja, si najdeva čas in se eno jutro odpeljeva v Varaždin, ki je najbljižje večje mesto. O, presenečenje - mesto, vsaj center, je lepo staro mesto z res lepim-lepim gradom, prijetno jutranje vzdušje na ulicah, kavarnice .....

Stari grad iz 12. stoletja je še vedno obdan z obrambnim nasipom in moraš iti kar vse okrog, da prideš do vhoda v grad. 800 let nazaj v tem gradu so živeli mestni župani. V 14. stoletju pa grad so prevzeli v lastništvo Celjski grofje. (Ne vem na kakšen način so "prevzeli", a se mi zdi, da takrat ni bilo moderno nepremičnin prodajati. So jih napadli z vsem tem železom, ki ga danes vidimo po muzejih). 

Notranje dvorišče grada.

Vhod v mestni cnter skozi zgodovinska mestna vrata.

Zanimivost - v 18. stoletju v času Marije Terezije je bil Varaždin prestolnica Hrvaške. Takrat se je zgradilo veliko dvorcev in drugih stavb, ki še dandanes dajo Varaždinu pečat "baročnega" mesta. Leta 1776 je Varaždin zgorel skoraj v celoti in prestolnico so takrat prenesli v Zagreb. 

Centralne ulice, vse je lepo urejeno in mirno. Sobotno jutro!!

Vodnjak, ki še vedno deluje.

Še ena zanimivost - pokopališče v Varaždinu. Kaj takega še nisem videla nikjer - pokopališče je obdano z visokimi zidovi, ogromni grobovi in sklepi, grobovi so še iz 19. stoletja. In vse je v objemu "zidov" nekega grmovja, ful je zanimivo in posebno. Vredno obiska.

Wikipedija pravi, da je mesto znano po baročni arhitekturi ter tekstilni, prehrambeni in računalniški industriji in je severozahodna vrata Hrvaške. In je res, ker tu se nahaja tekstilna fabrika Varteks in mlekarna Vindija. Je pa prijetno mestece za se sprehajati in zapraviti tu polovičko dneva. Več skoraj da nimaš kaj početi. Ali nismo tega ugotovili.