Potem, ko smo se imeli tako lepo lani v Münchnu in Salzburgu, pa v San Marinu in Italiji spomladi, vsi smo komaj čakali, da decembra ponovno se kam odpravimo. Že več mesecev vnaprej je postalo jasno, da naš naslednji cilj je Barcelona, kjer razen par posameznikov, nihče od nas še ni bil. Tako se je nas zbrala lepa in velika klapa, sodelvcev, prijateljev in znancev, ki smo se skupaj odpravili za 5 dni v Barcelono.
 |
| Naša družba, niti ne v celoti, na Rambli |
Že par mesecev vnaprej smo si rezervirali letalske karte, kar je bila že zase dogodivščina, saj smo se odločili leteti z Ryanair-om. Cena povratne karte okrog 50 evro močno odtehta rigorozne omejitve Ryanaira. Pravzaprav tudi te smo vzeli kot del adventure-a. Začenši s tem, da je brezplačna prtljaga samo tista, ki jo neseš s seboj v letalo, kar pomeni - nič tekočin (Kaj, ne bomo prinesli s seboj niti steklenice vina???). Omejitve glede velikosti so še bolj toge - kovček ali torba mora "zlezti" v kovinski mušter na letališču velikosti 55x40x20 cm, s tem da ni težji od 10 kg. Moj kovček je bil širok 21 cm in prazen je tehtal 3,5 kg. Zato sem potovala s športno torbo. To je bil plus, saj nihče je nikoli niti ni pomeril. Na povratku je bila sigurno večje velikosti....
 |
| letališče Venice - Treviso |
Pri Ryanairu ti ne dodelijo številke sedeža, se usedeš, kjer je prosto. Mi smo zasedli 3 zadnje vrste in tako imeli boljše sedeže, kot so jih meni kadar koli dodelili na dražjih letih. :)
Edino, kar se mora vzeti v zakup je to, da hrana in pijača na letalu ni brezplačna; tisti, ki so si že doma pripravili sendvič, so bili najbolj pametni. Sicer na poti tja smo si lahko naročili pijačo in prigrizki (kava 3 €, sendviči 3-6 € ipd). Za nazaj pa njihov catering je štrajkal in smo bili veseli, da je naša Tatjana pripravila za vseh malico :)
 |
| Pod nami je Toulon, Francija |
Pot tja in nazaj smo leteli ob lepem vremenu. Oblačnost se je začela tik pred Barcelono in za nazaj tik pri tleh :) Z višine pa so božanski razgledi, tako smo lahko vadili še geografijo, kdo kaj prepozna na francoski obali in v italijanskih Alpah.
 |
| Na levi je Menton, na desni pa so Alpe v Italiji |
 |
| nad Gardskim jezerom |
Letališče v Barceloni je skoraj v mestu, 15-20 minut vožnje z Aerobusom (skoraj 10 € povratna karta). Mesto je polno turistov, pravzaprav težko ugotoviš, kdo so domačini. Veliko je tudi priseljencev z Afrike, ki so se čisto udomačili.
Se izkrcamo iz avtobusa in imamo še par ulic za prehoditi peš, dokler pridemo do hotela. Se zavedamo,da je Barcelona veliko mesto. In je zelo lepa. Skoraj vsaka stavba je zanimiva.
Naš hotel je Century park, ulica Valencia, miren predel, predvsem ni nevaren. Kakih 500 m do metroja, avtobusne postaje so vse naokrog, nobena pa ni prav pri hotelu. Hotel za 3* čisto v redu, celo dober. Tudi zajtrki so OK, potem, ko se navadiš, da ni pečenih jajčk in kruh je samo toast ali graham. Prvi dan se loviš, potem je prav super :) Cena - 120 € za 4 nočitve z zajtrkom. Edino, kar bi si lahko še želeli od hotela - daje bližji centru oz. postajam javnega prevoza.
 |
| restavracija Da Berro. Desno - pogled iz hotelske sobe. |
Ker obroki na Ryanairu so bili dokaj skromni, vsi že komaj čakamo, da kaj pojemo. Lutamo po ulicah, da bi našli kaj zanimivega. Na koncu se ustavimo pri restavraciji Da Berro, notri je nekaj domačinov, ampak gazda nam hitro sestavi dovolj mesta za vse nas, celo presede 2 tipa, ki sta prišla samo na pijačo... Imajo dnevni meniji, cena je pod 10 eurov za predjed, glavno jed in sladico (značilni flan - na sredinski sliki). Tudi pijača je vključena. Bogovsko!
Siti se odpravimo proti trgu Catalonije in sloviti Rambli.
Barcelona, čeprav ima veliko pristanišče in spomenik Kolumbu, je predvsem veliko lepo mesto, ki živi v ritmu turističnega megapolisa in prestolnice Katalonije. Dolga leta, za čase Franco, vse katalonsko (tudi jezik) je bilo zatirano in prepovedano. Zato danes vse katalonsko se ponosno razkazuje. In imajo komu pokazati. Okolica okrog mesta je spremenjena v ogromno počitniško cono. Mesto je polno turistov tako pozimi kot poleti.
 |
| Shopping center Corte Ingles na placa Cataluny |
Trg Katalonije je srce mesta, je zelo lep trg s fontanami, kipi, od tu se začenja znamenita Rambla in, na drugo stran, elegantna Passeig de Gracia (sicer kar 9 ulic se začenja na trgu Catalonije).
 |
| Placa Cataluny |
V novoletnih lučkah mesto je čarobno. Je živahno in polno ljudi, ki prihajajo sem z vseh 9 ulic. Se kar prepustimo temu vrvežu in se sprehajamo po glavnemu trgu in ulicah (Tatjana edina prisebna nas zapelje v info-center in dobesedno nas prisili, da si kupimo 3-dnevne karte za ves javni prevoz, 18 € cca).
Fontane na trgu Catalonije. Čudovite!
Ker smo spoznali mesto v predbožičnem času, okrašeno z lučkami, s drsališčem na glavnem trgu, polno praznične ponudbe in vrveža, se nam zdi, da je to mesto vedno tako - živahno in polno barv. Mesto, ki je vedno dobre volje.
 |
| Rambla |
Še preden smo prišli v Barcelono, povsod je pisalo, da je Rambla mesto "živih kipov". No, mi nismo srečali niti enega. Mogoče, ker je zima? Je pa bilo nekaj slikarjev in veliko-veliko prodajalcev raznih suvenirjev. Ki so po vsej Barceloni enaki. Tudi cene. Sicer pa je Rambla eno veliko gledališče, in življenje te ulice je neskončni show ljudi.
Zavijemo par ulic stran z Ramble, še zdaj ne vem, kaj to za en trg (verjetno sem slikala, ko je Tatjana povedala), ampka tu smo se znašli vsakokrat, ko smo se odpravili na Ramblo. In samo prvi večer se še nismo ustavili v tem baru.
Smo pa stopili noter v cerkev, ki je ob tem trgu. In iz vrveža mesta se znašli v miru, tišini in spokojnosti hrama. Ogromna gotska cerkev, skoraj brez poslikav. Je bilo zelo lepo spoznati drugačno vzdušje v divji Barceloni.
Po Rambli se spustimo skoraj do morja in zagledamo kip Kolumba, ki menda kaže na Ameriko.
Spomenik Kolumbu so postavili že konec 19. stoletja in gradnja je trajala 7 let. Takratni župan barcelone je moral celotno zadevo posebej odobriti, saj projekt je čakal, da ugleda luč sveta 25 let in še 10 let po odobritvi so zbirali denar. Dokkler ni postalo jasno, da potrebnih milijon peset bodo zbirali zelo zelo dolgo in je denar zagotovilo mesto. Zgodba izpred 130 let, a zdi se mi, da je iz današnjih poročil. Le da pri nas se na koncu denarja ne najde....
Rambla del Mar - se sprehodimo do Maremagnuma, kjer je shopping center in najbrž še kaj, česar nismo ugotovili.
Čudovite barve. Pristanišče v Barceloni zgleda kot ena večjih turističnih atrakcij. Sploh ni dolgočasno. In tako lepo se tu pa tam ustaviti in opazovati ljudi in mesto. In v ozadju je še vedno 7-mestrski Kolumb na koloni od 40 metrov.
Se mi zdi, da je to mesto zvečer lepše kot po dnevi.
Za nami je naporen dan, od leta do peš ture skozi pol Barcelone, zato se odločimo, da je čas, da tole malo proslavimo. V Barceloni sploh ni problem, če ne poznaš mesta ali lokalov. Dovolj, da se sprehodiš po Rambli in sprejmeš, kar ti ponudijo. Mi smo tako dobili vabila v 2 puba, kjer so nas počastili še z gratis drinkom, in diskoteko, kjer je za ženske vstop prost.
Kaj pijemo? Seveda, sangrijo! (15 € vrček) Ta Temple Bar nam je bil prav dober, smo se vrnili sem še drugi večer. Naš prvi večer v Barceloni pa smo zakljlučili v edini restavraciji, ki smo jo poznali (in ki je še delala ob 1h zjutraj), - da Berro :)
 |
| Temple pub |
Naslednje jutro polni energije štartamo na trgu Španije. Veličasten! Ogromen! In potrjuje - zvečer v lučeh prazničnične razsvetljave je še lepši!
Tu smo še vsi polni energije in dobre volje. Kljub temu, skočila je samo Darka.... Hmm, že zdaj šparamo noge?? Saj smo jih še prekleto potrebovali.
Z avtobusom se zapeljemo na vrh Montjuic, do trdnjave in parka. Kljub decembru, v parku je še cvetje. Te rdeče bunkice pa so celo užitne! Kaj so, ne vem....
Trdnjava Montjuic je dobila svojo podobo nekje v 17.-18. stoletju. Še za čase režima Franca so v njej zapirali tiste, ki se niso strinjali z režimom.
 |
| Castell de Montjuic |
Sedaj tukaj je vojaški muzej.
 |
| Castel de Montjuic |
Čudovit razgled na mesto in pristanišče s 173 m hriba Montjuic.
Uf, šele z višine vidiš, kako veliko mesto je Barcelona.
Poleti tukaj mora biti čudovito, ko vse cveti. Sploh nismo šli na tisto stran parka, kjer so fontane, tam mora biti božansko spomladi.
 |
| park Montjuic |
Tudi decembra še vedno je nekaj cvetja. Sploh pa smo imeli srečo in ves čas je bilo dokaj toplo 13-15 stopinj, zadnji dan celo 20°C.
Zavijemo na Olimpijski stadion (O.I. 1992, tu sta pela Monserrat Caballe in Freddy Mercury). Je velik. To pa je tudi to. Nekako nisem začutila, zakaj stadion mora biti turistična atrakcija. Saj ga ima vsako mesto. Celo v Kopru ;) Mogoče je ta malenkost večji. Je pa presenetljivo, da s samega vrha se lepo vidi na igrišče. brez dalnogleda :)))
Od stadiona se spuščamo proti Poble Espanyol. Gremo mimo stavbe MNAC - el Museu Nacional d'Art de Catalunya, muzej umetnosti. Nismo ga obiskali, tu pa bi rabili kar precej časa. Žal, ugotavljam, da obiskujemo mesta preveč na hitro in si ne vzamemo čas ravno za muzeje.
No, resnici na ljubo, moram povedat, da smo skoraj 3x šli v muzej, vedno je nekaj prišlo vmes, ali draga vstopnina, ali napačna ura ali še kaj... Erik je bil zelo zagret za muzej, tudi ostali bi radi videli kaj zanimivega. Vendar nam ni uspelo obiskati muzeja erotike na Rambli. Niti katerega drugega muzeja :)))
Se spustimo še nižje po hribu do Španske vasi - Poble Espanyol - muzej na odprtem. Meni je bilo zelo všeč. Na relativno majhnem prostoru so zgrajene tipične stavbe različnih španskih pokrajin, zbrani so delavnice obrtnikov, umetniški ateljeji, trgovine, bari in restavracije. Krasno mesto. Španija v malem.
Španska vas je bila zgrajena za 2. svetovno razstavo leta 1929 in je danes namenjena zgolj turistom. Vse regije so združeni v eni vasi.
 |
| Poble Espanyol |
Na ulicah kar rastejo pomaranče. Nataša je hotela kako pobrati, pa so jo prepričali, da so grenke. Mogoče so se zlagali??
In seveda ni lepšega, kot narediti pavzico za kavico in brioš na lepem trgu in uživati na zimskem sončku.
Od tu se odpravimo v center mesta (mogoče tudi to je bil center, a za nas center je Rambla). Iz metroja izstopimo takoj pred tržnico Bocheria. Čim stopimo noter se takoj zavedamo - LAČNI smo!!! Ob obilici hrane, sadja, sladkarij, v želodcu skoraj kruli.
Se usedemo ob pultu kar ob eni stojnici, kjer pripravljajo paello z morskimi sadeži. Ker to je bila moja prva paella, je bila super. predvsem zato, ker smo bili zelo lačni. :) Drugače pa pri nas naredimo božansko rižoto ali pašto z morskimi sadeži, španci se skrijejo.
Seveda pa ne moremo mimo tega, da bi spili kozarček vina (vse povsod smo dobili dobro vino), pojedli še nekaj sladkega in seveda - sadje. Eksotično, vsaj za nas. Slobodanka nas je naučila, kaj je čirimoja (zeleno kot artičok, a okus kot hruška z banano... njam), ta pisana vijolične barve (desno spodaj) pa je pitaja in je čisto brez okusa. Tako lepa barva in taklo brezvezna....
Na tržnici pa je ogromno tudi španskega pršuta - Jamon serrano. So pa cene, napram naših, močno pretirane - od 49 € za kg pa vse do 175 €. Vprašamo prodajalca, zakaj je tako drago. Ker pač prašiče hranijo s posebnimi želodi na določenih področjih. ne vem, jaz sem kupila domov nekaj španskega pršuta. Hm, nič posebnega. Anzi - pri nas je boljše. Mogoče, ker nisem vzela tistega po 175 €/kg?
Vse povsod po mestu na tisoče trgovin, na vsakem koraku. Bolj kot neke koristne stvari, prodajajo suvenirji, razna darilčka in luštne zadevice. Kot turist se le s težavo upreš, da ne bi zavil v trgovino in zapravljal. Vse je tako lepo in zanimivo. Od čokolad in sladic do Gaudijevih izdelkov. A z Gaudijem se bomo srečali še jutri.
Stavbe v centru so kar visoke - vsaj 4-5 nadstropij. In največkrat hodiš z glavo gor, ker je vsaka stavba zelo zanimiva. Tako ta z zelenimi balkoni v samem srcu betona in ceglov. Čudovito! In kaj je tista žica oz. mreža med stavbami?? Ogromna kletka? ne vem, ker smo samo šli mimo. Pa mi je žal, da nismo tja zavili pogledat.
Med sprehodom smo naleteli na ogromno lepih kotičkov. Kjer je prijetno se ustaviti, spiti kavico ali kar tako opazovati ljudi. Ki so res včasih zanimivi.
Kljub temu, da pred opdhodom v Barcelono so nas vsi strašili, kako nevarno mesto je to in kako tu kradejo; hvala Bogu, vsi smo prišli celi domov in nikomur ničesar ni zmanjkalo. Pa nismo postavljali posebnih stražarjev. Mogoče pretiravajo s temi kriminalnimi zgodbami? Ali je bilo že na daleč videti, da od nas nimaš več kot toliko kaj vzeti??? :)
Nekako vedno je ratalo tako, da smo našo pot začeli nekje na Rambli in prišli vse do morja. Vedno pa smo se sprehajali brez posebnega plana. Mogoče le Tatjana ga je imela. In mi smo se trudili po vseh močeh jo pri tem ovirati, ker smo se ustavljali, zavijali s poti in se zgubljali po trgovinah.
Nam je uspelo priti tudi do Barcelonette, bivšega predmestja Barcelone, kjer so živeli ribiči. Ta del še nedolgo tega menda je bil zelo nevaren, ponoči menda še vedno. Ne vem. Vem pa, da je fajn pihalo z morja.
Presenetila sem se nad načinom parkiranja avtomobilov - en za drugim. kako pa se speljejo ven?? Nič jih ne boli srce, ko si drsajo avtek?? To je tudi Barcelonetta.
Pozneje, že zvečer, na trgu Catalonije smo naleteli na protest. Tako z veseljem bi se priključili kataloncem z našim "Gotof si!", ampak nismo dobro razumeli zakaj se gre. Menda proti vladi (kaj pa drugega?) in za katalonski jezik. Tudi prav!
Ker so bili protesti mirni in nič dolgočasni, nas je to napolnilo z neko energijo, postalo je zabavno in smo se počutili kot del tega mesta in teh ljudi. Začelo se je dogajati!
In je bilo škoda, da moramo iti, ker je bilo prav zanimivo.
Večer smo zaključili v diskoteki Boulevard (BLVD), seveda nas je našla na Rambli njihova predstavnica. Samo jih moraš poslušati in povprašati, kaj se dogaja. In se dogaja! Le kam je izginila naša utrujenost in težke noge? Ko smo glasno "namignili" DJ-ju, da glasba 80-h bo taprava, nam je vrtel to skoraj ves večer. tako ni manjkal niti Michael Jackson, niti Flashdance. Super smo se imeli!
Na izhodu iz diskoteke Eriku in Andreju so začeli takoj predlagati vse veselje katalonske prestolnice - od deklic do opojnih in omamnih substanc. A naša mušketirja se nista vdala... Ker smo bili že polni vsega in komaj čakali, da pridemo do hotela.
Naslednja 2 dneva - sledi drugi post:
Barcelona 2. del: Gaudi
Siti se odpravimo proti trgu Catalonije in sloviti Rambli.
Fontane na trgu Catalonije. Čudovite!
Po Rambli se spustimo skoraj do morja in zagledamo kip Kolumba, ki menda kaže na Ameriko. 
Spomenik Kolumbu so postavili že konec 19. stoletja in gradnja je trajala 7 let. Takratni župan barcelone je moral celotno zadevo posebej odobriti, saj projekt je čakal, da ugleda luč sveta 25 let in še 10 let po odobritvi so zbirali denar. Dokkler ni postalo jasno, da potrebnih milijon peset bodo zbirali zelo zelo dolgo in je denar zagotovilo mesto. Zgodba izpred 130 let, a zdi se mi, da je iz današnjih poročil. Le da pri nas se na koncu denarja ne najde.... 
Rambla del Mar - se sprehodimo do Maremagnuma, kjer je shopping center in najbrž še kaj, česar nismo ugotovili.
Čudovite barve. Pristanišče v Barceloni zgleda kot ena večjih turističnih atrakcij. Sploh ni dolgočasno. In tako lepo se tu pa tam ustaviti in opazovati ljudi in mesto. In v ozadju je še vedno 7-mestrski Kolumb na koloni od 40 metrov.
Za nami je naporen dan, od leta do peš ture skozi pol Barcelone, zato se odločimo, da je čas, da tole malo proslavimo. V Barceloni sploh ni problem, če ne poznaš mesta ali lokalov. Dovolj, da se sprehodiš po Rambli in sprejmeš, kar ti ponudijo. Mi smo tako dobili vabila v 2 puba, kjer so nas počastili še z gratis drinkom, in diskoteko, kjer je za ženske vstop prost.
Tu smo še vsi polni energije in dobre volje. Kljub temu, skočila je samo Darka.... Hmm, že zdaj šparamo noge?? Saj smo jih še prekleto potrebovali.
Z avtobusom se zapeljemo na vrh Montjuic, do trdnjave in parka. Kljub decembru, v parku je še cvetje. Te rdeče bunkice pa so celo užitne! Kaj so, ne vem....
Trdnjava Montjuic je dobila svojo podobo nekje v 17.-18. stoletju. Še za čase režima Franca so v njej zapirali tiste, ki se niso strinjali z režimom.
Uf, šele z višine vidiš, kako veliko mesto je Barcelona.
Poleti tukaj mora biti čudovito, ko vse cveti. Sploh nismo šli na tisto stran parka, kjer so fontane, tam mora biti božansko spomladi.
Zavijemo na Olimpijski stadion (O.I. 1992, tu sta pela Monserrat Caballe in Freddy Mercury). Je velik. To pa je tudi to. Nekako nisem začutila, zakaj stadion mora biti turistična atrakcija. Saj ga ima vsako mesto. Celo v Kopru ;) Mogoče je ta malenkost večji. Je pa presenetljivo, da s samega vrha se lepo vidi na igrišče. brez dalnogleda :)))
Od stadiona se spuščamo proti Poble Espanyol. Gremo mimo stavbe MNAC - el Museu Nacional d'Art de Catalunya, muzej umetnosti. Nismo ga obiskali, tu pa bi rabili kar precej časa. Žal, ugotavljam, da obiskujemo mesta preveč na hitro in si ne vzamemo čas ravno za muzeje.
No, resnici na ljubo, moram povedat, da smo skoraj 3x šli v muzej, vedno je nekaj prišlo vmes, ali draga vstopnina, ali napačna ura ali še kaj... Erik je bil zelo zagret za muzej, tudi ostali bi radi videli kaj zanimivega. Vendar nam ni uspelo obiskati muzeja erotike na Rambli. Niti katerega drugega muzeja :)))
Se spustimo še nižje po hribu do Španske vasi - Poble Espanyol - muzej na odprtem. Meni je bilo zelo všeč. Na relativno majhnem prostoru so zgrajene tipične stavbe različnih španskih pokrajin, zbrani so delavnice obrtnikov, umetniški ateljeji, trgovine, bari in restavracije. Krasno mesto. Španija v malem.
Španska vas je bila zgrajena za 2. svetovno razstavo leta 1929 in je danes namenjena zgolj turistom. Vse regije so združeni v eni vasi. 
Od tu se odpravimo v center mesta (mogoče tudi to je bil center, a za nas center je Rambla). Iz metroja izstopimo takoj pred tržnico Bocheria. Čim stopimo noter se takoj zavedamo - LAČNI smo!!! Ob obilici hrane, sadja, sladkarij, v želodcu skoraj kruli.
Se usedemo ob pultu kar ob eni stojnici, kjer pripravljajo paello z morskimi sadeži. Ker to je bila moja prva paella, je bila super. predvsem zato, ker smo bili zelo lačni. :) Drugače pa pri nas naredimo božansko rižoto ali pašto z morskimi sadeži, španci se skrijejo.
Seveda pa ne moremo mimo tega, da bi spili kozarček vina (vse povsod smo dobili dobro vino), pojedli še nekaj sladkega in seveda - sadje. Eksotično, vsaj za nas. Slobodanka nas je naučila, kaj je čirimoja (zeleno kot artičok, a okus kot hruška z banano... njam), ta pisana vijolične barve (desno spodaj) pa je pitaja in je čisto brez okusa. Tako lepa barva in taklo brezvezna....
Na tržnici pa je ogromno tudi španskega pršuta - Jamon serrano. So pa cene, napram naših, močno pretirane - od 49 € za kg pa vse do 175 €. Vprašamo prodajalca, zakaj je tako drago. Ker pač prašiče hranijo s posebnimi želodi na določenih področjih. ne vem, jaz sem kupila domov nekaj španskega pršuta. Hm, nič posebnega. Anzi - pri nas je boljše. Mogoče, ker nisem vzela tistega po 175 €/kg?
Vse povsod po mestu na tisoče trgovin, na vsakem koraku. Bolj kot neke koristne stvari, prodajajo suvenirji, razna darilčka in luštne zadevice. Kot turist se le s težavo upreš, da ne bi zavil v trgovino in zapravljal. Vse je tako lepo in zanimivo. Od čokolad in sladic do Gaudijevih izdelkov. A z Gaudijem se bomo srečali še jutri.
Stavbe v centru so kar visoke - vsaj 4-5 nadstropij. In največkrat hodiš z glavo gor, ker je vsaka stavba zelo zanimiva. Tako ta z zelenimi balkoni v samem srcu betona in ceglov. Čudovito! In kaj je tista žica oz. mreža med stavbami?? Ogromna kletka? ne vem, ker smo samo šli mimo. Pa mi je žal, da nismo tja zavili pogledat.
Med sprehodom smo naleteli na ogromno lepih kotičkov. Kjer je prijetno se ustaviti, spiti kavico ali kar tako opazovati ljudi. Ki so res včasih zanimivi.
Kljub temu, da pred opdhodom v Barcelono so nas vsi strašili, kako nevarno mesto je to in kako tu kradejo; hvala Bogu, vsi smo prišli celi domov in nikomur ničesar ni zmanjkalo. Pa nismo postavljali posebnih stražarjev. Mogoče pretiravajo s temi kriminalnimi zgodbami? Ali je bilo že na daleč videti, da od nas nimaš več kot toliko kaj vzeti??? :)
Nekako vedno je ratalo tako, da smo našo pot začeli nekje na Rambli in prišli vse do morja. Vedno pa smo se sprehajali brez posebnega plana. Mogoče le Tatjana ga je imela. In mi smo se trudili po vseh močeh jo pri tem ovirati, ker smo se ustavljali, zavijali s poti in se zgubljali po trgovinah.
Nam je uspelo priti tudi do Barcelonette, bivšega predmestja Barcelone, kjer so živeli ribiči. Ta del še nedolgo tega menda je bil zelo nevaren, ponoči menda še vedno. Ne vem. Vem pa, da je fajn pihalo z morja.
Presenetila sem se nad načinom parkiranja avtomobilov - en za drugim. kako pa se speljejo ven?? Nič jih ne boli srce, ko si drsajo avtek?? To je tudi Barcelonetta.
Pozneje, že zvečer, na trgu Catalonije smo naleteli na protest. Tako z veseljem bi se priključili kataloncem z našim "Gotof si!", ampak nismo dobro razumeli zakaj se gre. Menda proti vladi (kaj pa drugega?) in za katalonski jezik. Tudi prav!
Ker so bili protesti mirni in nič dolgočasni, nas je to napolnilo z neko energijo, postalo je zabavno in smo se počutili kot del tega mesta in teh ljudi. Začelo se je dogajati!
Večer smo zaključili v diskoteki Boulevard (BLVD), seveda nas je našla na Rambli njihova predstavnica. Samo jih moraš poslušati in povprašati, kaj se dogaja. In se dogaja! Le kam je izginila naša utrujenost in težke noge? Ko smo glasno "namignili" DJ-ju, da glasba 80-h bo taprava, nam je vrtel to skoraj ves večer. tako ni manjkal niti Michael Jackson, niti Flashdance. Super smo se imeli!
Na izhodu iz diskoteke Eriku in Andreju so začeli takoj predlagati vse veselje katalonske prestolnice - od deklic do opojnih in omamnih substanc. A naša mušketirja se nista vdala... Ker smo bili že polni vsega in komaj čakali, da pridemo do hotela.
Naslednja 2 dneva - sledi drugi post: Barcelona 2. del: Gaudi
Ni komentarjev:
Objavite komentar