Volendam - slikovito mestece ob morju

Potepanje po Waterlandu na Nizozemskem obvezno zajema obisk Volendama - bivše ribiške vasice s prelepimi mlini na veter, majhnimi hišicami, kanali in dvižnimi mostovi. Tukaj je še vedno mogoče srečati domačine v narodnih nošah, poskusiti ulično hrano z ribo in morskimi sadeži ter nakupiti sira.

Iz Edama do Volendama je le kratka vožnja z avtobusom. Čez cesto od avtobusne postaje je turistični office, kjer se opremimo z zemljevidom mesta in nekaj kuponi za razne ugodnosti v mestu (splača se pogledat, mogoče kaj pride prav). Sicer zemljevida skoraj ne potrebujemo, v Volendamu je potrebno le priti do pristanišča.

Od velikega trga Evrope nadaljujemo po ozkih ulicah, mimo čudovitih lesenih hišic. Saj niso velike, so pa tako lepo vzdrževane in ohranjene, da je čisto veselje jih opazovati.

V stranski ulici opazimo mesnico. Velikanska klobasa zunaj je dovolj zanimiva atrakcija, da se ob njej fotografiramo :)

 V Volendamu srečamo manj kanalov, mogoče pot turista ne gre ravno ob kanalih, temveč ob obali jezera, ob pristanišču. Smo pa vseeno prišli do enega od kanalov. Ker je nekoliko proč od poti turistov, tu prevladujeta mir in spokojnost.

V prelepi pravljični hišici je karaoke bar, ponujajo tudi dnevni meni za 15 €.

Pridemo do obale jezera Ijssel, do pristanišča. Jezero je tako veliko, da imamo popoln občutek, da Volendam leži ob morju. Kar je skoraj prav, saj jezero je z nasipom umetno ločeno od morja. Po mestu je tu pa tam nekaj bronastih kipov. Fotografiramo s kipom gospe Ootje, ki velja za lokalno staro mamo. Pozneje bomo srečali še kip starejšega ribiča, ki je dedek...

Sprehod po promenadi ob pristanišču - vsaka hiša ima nekaj, namenjenega turistom - ob barov in restavracij do trgovin s spominki, do več fotografskih ateljejev, kjer ponujajo fotografiranje v narodnih nošah. Starejši domačini so zelo ponosni na narodne noše, tukaj in na bližnjem otoku  Marken so menda noše zelo posebne, zaradi izolirane lokacije so se razvile takšne, ki so prilagojene težkemu življenju ribičev. Hkrati so tako posebne in pisane, da veljajo za najbolj značilne na Nizozemskem.

Restavracija v pristanišču: 

 Iz pristanišča v Volendamu vsakih pol ure /45 minut se odpravlja trajekt do otoka Marken. Vožnje s trajektom je za 30 minut, stane 7,5 € oz. 10 € povratna vožnja. Ker je otok na drugi strani povezan z nasipom s kopnim v vasici Monickendam, ni mus, da se vzame povratna karta. Najprej smo mislili, da bomo zagotovo šli na Marken, celo v TICu smo vzeli kupončki za gratis pijačo na trajektu. Vendar čas v Volendamu kar leti, vreme je bilo sivo in megleno, tako večina se je odločila, da se na otok ne gre... Otok je znan po lesenih hišah, ki so zgrajene na stebrih, da jim morje ne bi škodovalo, po svetilniku in domačinih v narodnih nošah. Do 50 let nazaj je tam povsem odročno živelo le okrog 200 ljudi, sedaj pa je kar 10x več. Malo mi je žal, da nismo bili na otoku, a ni mogoče videti vsega, vsaka vas in naselje na Nizozemskem so vredni ogleda...

Promenada ob pristanišču:

Zadnjih 100 let je bil Volendam zelo priljubljen pri umetnikih, celo Picasso in Renoir so se zadrževali tukaj. Pisane hišice in spokojna gladina morja jih je navdihnila k ustvarjanju kakega umetniškega dela. Muzej Volendama sicer nismo obiskali, zagotovo bi vedeli kaj več o temu.

Vredno je poskusiti t.i. ulično hrano - slaniki kar s stojnice, pripravljeni so že v nekakšnih sendvičih, v skoraj sladkih kruhkih, s čebulo in kislo kumaro. Ene ribe so sveže, druge so slane. Na izbiro pa je tudi več vrst morskih sadežev. Vaffle in palačinke z izbiro nadevov so pa na sosednjih stojnicah. Odlično je!

 Po težkem dnevu se je Bab usedel na klopco v pristanišču in razmišlja o težkem lajfu ribičev. Natančno tak vtis sporoča kip dedka. Ime mu je Bab. Verjetno je mož od bakice Ootje, s katero smo se fotografirali že prej...

Restavracije in trgovine v pristanišču:

Če ste že v Volendamu, se morate obvezno ustaviti v trgovini Cheese factory - je ob glavni promenadi, le nekaj metrov proč od pristanišča. Trgovina je založena s sirom vsake vrste, vse je mogoče poskusiti, je že vse narezano na drobne koščke. Poleg sirov so odprti kozarčki z različnimi omakicami, ki se h tem sirom neverjetno podajo. Poleg je cel kup stvari, ki bolj ali manj gredo zraven sirov - od desk in nožev do suvenirjev in knjig... Ni samo trgovina, osebje ti kar ponudi sir, ki si ga mogoče spregledal, v najboljši kombinaciji z omako. V spodnjem nadstropju pa je manjši muzej in prikaz, kako se sir izdeluje. Vse je zelo zelo lepo opremljeno in urejeno.

Dokler poskušaš ta in oni sir se povsem dobro naješ :)

Muzej in trgovina Cheese factory:

Že v vrsti na blagajno, deklica, ki izvaja degustacije, nama ponudi košček ovčjega sira z omako iz gorčice z medom. To je tako božanska kombinacija, da nismo zdržali in kupili še to... Poleg ostalega. Cene niso pretirane, ni pa to poceni nakup v Lidlu...

Presenečeni srečamo v Volendamu delavnico, kjer brusijo diamante.

 Lesena rdeča hišica - fotografski atelje. Foto v kostumih velja za nekakšno lokalno atrakcijo.

V Volendam prihaja ogromno število dnevnih turistov, vsak lokalček se trudi nekako izstopati - restavracija Food Corner ima zastave vseh mogočih držav. Slovenske nismo zasledili.

 Nasmejali smo se ob veliki smreki pred malo hišico - najbrž ni šla noter? Ker je bil predbožični čas, so najbrž še pripravljali in okraševali smreke.

 Ob koncu promenade se pride do obale jezera. Res deluje kakor, da je morje.

 Hišice najbrž stojijo na nasipu. En del obale pa deluje prava mala plažica z oranžnim peskom. Ker doma že imamo pravo zbirko posodic s peskom iz vsepovsod po svetu, tudi tukaj napolnim plastenko s peskom. Le da pesek - sploh ni pesek, ampak so drobno zmlete školjkice, koščki školjk so veliki le do nekaj mm. Kaj takega še nisem videla.

 Počitek v baru ob promenadi. Volendam je majhno mesto, center je še manjši. Uro - dve je povsem dovolj za obisk mesteca in za ujeti utrip. V mestu še priporočajo ogled 350 let stare cerkvi.  Mi smo jo spustili, nekako nam ni bila na poti...

Skoraj bi kupili figurico fotografa :) Če ne bi bila tako velika in draga (65 € za cca. 25-30 cm).

Tukaj najbrž se dogajajo kake zabavne prireditve, nismo ugotovili kaj. Ker je liberalnost nizozemcev dobro znana, možne so vsakršne opcije...

 Stojnica s suvenirji. Tulipani so leseni. Delujejo kakor, da so pravi.

 Se odpravimo nazaj k avtobusni postaji. Občudujemo, kako uspejo nizozemci vzdrževati in imeti hiše tako lepo urejene (ampak čisto vse hiše!). Hkrati vse so zgrajene v lokalnem slogu, nobena prav posebej ne izstopa, čeprav so vsaka sebi malo drugačna. Vsaka čast.

V kombinaciji z Edamom resnično priporočam Volendam za ogled, mogoče celo pred Edamom. Sta drugačna, oba absolutno očarljiva. Še bolj si želim se vrniti na Nizozemsko spomladi - poleti in kolesariti po podeželju...