Le nekaj kilometrov proč iz Amsterdama leži majhna vasica Broek in Waterland. Vasico se splača obiskati na poti po Waterlandu, 1 urico je čisto zadosti.
Res je, na ulicah ne srečamo prav nikogar, le ena gospa nekaj pospravlja na dvorišču. Kot da smo v začaranem mestu. Nizke hiše, celo sredi decembra urejeni in skoraj cvetoči vrtovi.
Se čudimo ob teh drevesih. Le kako jih uspejo spraviti v takšno obliko in kako so videti poleti, ko zraste listje? Pozimi je videti lepo in zelo neobičajno.
Pridemo do jezera in obstanemo. Prelepo! Gladina jezera je kot ogledalo. Celo v turobnem dnevu je videti fantastično, kaj šele ob sončnem dnevu enkrat spomladi....
Nekoč so se v vasici naseljevali bivši vojaški časniki Vzhodnoindijske družbe. Ne preseneča, da so si izbrali tako lepo pokrajino.
Vas obkrožajo kar 4 jezeri. Pravi Waterland...
Vas je nastala v 13. stoletju, najprej so se prebivalci ukvarjali s kmetijstvom in ribolovom. Pozneje, ko se je razvila trgovina z Ameriko in Vzhodom, si je marsikdo naredil lepo premoženje s trgovino z uvozom žita iz vzhodnih dežel.
Čudoviti odsevi ob jezeru.
Prelepa hiša in vrt:
Velika večina lesenih hiš v Broek-u je stara več kot 150 let, nekatere so vodene kot nacionalni spomenik. Hiše se razlikujejo celo po barvah - včasih so s pastelno plavo barvo pobarvali hišo, ki je bila v lasti kapetana. Ostale hiše naj bi bile pobarvane s sivo barvo, predvidevajo, da v znak žalovanja po veliki poplavi leta 1825.
Poleg lepih hiš, v vasi očitno kar nekaj dajejo na lepo oblikovana drevesa.
Na koncu ulice zagledamo velikansko stavbo cerkvi. Na Nizozemskem je še posebej očitno kako velike so cerkvi, v primerjavi z malimi hišicami.
Cerkev Svetega Nikolasa je stara že skoraj 400 let. Celo še več, zgrajena je bila na ostankih cerkvi iz leta okrog 1400, ki so jo uničili španci v 80-letni vojni.
Na prizidku ob cerkvi najdemo letnico 1727:
Ko je leta 1811 vas obiskal Napoleon in je želel v cerkev, so ga prisili, da se je ob vhodu v cerkev sezul. V tistem času vaščani Broek-a so bili znani kot fanatiki čistoče, saj so se bali bakterij, ki bi lahko ogrozili proizvodnjo lokalnega sira.
Ob cerkvi je tudi most čez reko, oz. mogoče kanal. Most tokrat ni dvižni, temveč premični.
Ko stojiš ob mostu je zelo jasno opazno - most se premika krožno, se zarola kot urin kazalec in tako odpre ali zapre kanal. Prepričana sem, da so se tega spomnili že stoletja nazaj...
Čudovit prijeten kotiček. Za cerkvijo so hišice manjše, bolj preproste.
Ulica v Broek in Waterland.
V vasici razen cerkvi ni nobenih znamenitosti ali turističnih atrakcij. Je majhna vas, ki premore eno trgovino in restavracijo. Če imate čas, če vas navdušuje podeželje, umirjenost in lepota, lahko ji namenite uro časa. Sicer najbrž ne boste zamudili prav veliko. Je pa to še ena kocka v mozaiku Nizozemske.
Že na povratku proti Amsterdamu, po tem, ko smo že obiskali Edam in Volendam, izstopimo v vasici Broek. Ker v prospektih piše, da je slikovita, da so hišice kot da so igrače, da so odsevi v jezeru fenomenalni in ker večina turistov se tu sploh ne ustavi.
Res je, na ulicah ne srečamo prav nikogar, le ena gospa nekaj pospravlja na dvorišču. Kot da smo v začaranem mestu. Nizke hiše, celo sredi decembra urejeni in skoraj cvetoči vrtovi.
Se čudimo ob teh drevesih. Le kako jih uspejo spraviti v takšno obliko in kako so videti poleti, ko zraste listje? Pozimi je videti lepo in zelo neobičajno.
Pridemo do jezera in obstanemo. Prelepo! Gladina jezera je kot ogledalo. Celo v turobnem dnevu je videti fantastično, kaj šele ob sončnem dnevu enkrat spomladi....
Nekoč so se v vasici naseljevali bivši vojaški časniki Vzhodnoindijske družbe. Ne preseneča, da so si izbrali tako lepo pokrajino.
Vas obkrožajo kar 4 jezeri. Pravi Waterland...
Vas je nastala v 13. stoletju, najprej so se prebivalci ukvarjali s kmetijstvom in ribolovom. Pozneje, ko se je razvila trgovina z Ameriko in Vzhodom, si je marsikdo naredil lepo premoženje s trgovino z uvozom žita iz vzhodnih dežel.
Čudoviti odsevi ob jezeru.
Prelepa hiša in vrt:
Velika večina lesenih hiš v Broek-u je stara več kot 150 let, nekatere so vodene kot nacionalni spomenik. Hiše se razlikujejo celo po barvah - včasih so s pastelno plavo barvo pobarvali hišo, ki je bila v lasti kapetana. Ostale hiše naj bi bile pobarvane s sivo barvo, predvidevajo, da v znak žalovanja po veliki poplavi leta 1825.
Poleg lepih hiš, v vasi očitno kar nekaj dajejo na lepo oblikovana drevesa.
Na koncu ulice zagledamo velikansko stavbo cerkvi. Na Nizozemskem je še posebej očitno kako velike so cerkvi, v primerjavi z malimi hišicami.
Cerkev Svetega Nikolasa je stara že skoraj 400 let. Celo še več, zgrajena je bila na ostankih cerkvi iz leta okrog 1400, ki so jo uničili španci v 80-letni vojni.
Na prizidku ob cerkvi najdemo letnico 1727:
Ko je leta 1811 vas obiskal Napoleon in je želel v cerkev, so ga prisili, da se je ob vhodu v cerkev sezul. V tistem času vaščani Broek-a so bili znani kot fanatiki čistoče, saj so se bali bakterij, ki bi lahko ogrozili proizvodnjo lokalnega sira.
Ob cerkvi je tudi most čez reko, oz. mogoče kanal. Most tokrat ni dvižni, temveč premični.
Ko stojiš ob mostu je zelo jasno opazno - most se premika krožno, se zarola kot urin kazalec in tako odpre ali zapre kanal. Prepričana sem, da so se tega spomnili že stoletja nazaj...
Čudovit prijeten kotiček. Za cerkvijo so hišice manjše, bolj preproste.
Ulica v Broek in Waterland.
V vasici razen cerkvi ni nobenih znamenitosti ali turističnih atrakcij. Je majhna vas, ki premore eno trgovino in restavracijo. Če imate čas, če vas navdušuje podeželje, umirjenost in lepota, lahko ji namenite uro časa. Sicer najbrž ne boste zamudili prav veliko. Je pa to še ena kocka v mozaiku Nizozemske.
Ni komentarjev:
Objavite komentar