Sevilla v enem tednu

Čeprav službeno, en teden v novembru sem preživela v španski Sevilji. Čudovito mesto je in klub temu, da nisem imela prav veliko prostega časa, sem uspela precej videti in predvsem, uspela sem začutiti utrip mesta in življenja tukaj.
Sevilla. 1.del.

V Seviljo sem potovala v okviru projekta mobilnosti študentov, se gre za opravljanje prakse v tujini za naše dijake in študentje in tudi tuji pri nas. Če bi kogar koli kar koli o temu zanimalo, je najboljši naslov sta ga. Darja Štiherl in Natali Borinc na ŠGTŠ Celje. Sta resnični strokovnjakinji na področju.

V okviru projekta smo obiskali več ustanov, ki so kakor koli s tem povezani. Ena od teh je bila tako zanimiva, da ne morem, da je ne bi omenila v blogu. 

V bivši stavbi pivovarne CruzCampo je sedaj privatna gostinska šola Gambrinus, lastniki pa so tovarna Heineken. Ker je naš Laško nedavno postal lastnina Heinekena, se vsi sprašujemo, ali lahko na Laškem pričakujejo kaj podobnega. 

 Proizvodnjo popularnega domačega piva CruzCampo so preselili v večje tovarne, stavbo v Sevilji pa so uredili, obnovili in napolnili z učenci. Šola je kvalitetna in prestižna. Všeč mi je bilo, kako so uredili "učilnico" - ob bivših posodah za pripravo piva je prireditveni in učni prostor. Krasno je.

Še en zanimiv obisk je bil hotel v samem centru Sevilje - hotel Las Casas de la Juderia. Hotel ima 4*, je dobro ocenjen na spletu. Ker je lociran v starem centru Sevilje, združuje v eno enoto kar 27 zgodovinskih hiš, ki so med seboj domiselno povezani s hodniki in prehodi. Kakor, da bi v centru Pirana več hiš povezali med seboj v hotel.
Recepcija hotela je ob skromnem vhodu v posebni, ne prav veliki sobi. Zraven je salon v nekakšnem pokritem dvorišču stavbe. Vse je opremljeno v značilnem za Seviljo slogu neomudehar, mešanica mediteranskega in mavrskega.

 Pohištvo in ogromno detajlov v hotelu je v slogu nekdanjega blišča, predvsem to velja za skupne prostore. Kljub temu povezanih 27 hiš še vedno imajo vsaka svoj značaj in se razlikujejo. Prehodi do sob so pravi labirinti. Gosta zmeraj pospremi portir, veliko je tudi napisov. Zelo je zanimivo.

Na spodnji sliki je rdeče obroblen vhod v hotel in notranja dvorišča hotela. Čudoviti kotički za zajtrk ali za branje knjige.

Hotel premore tudi simpatičen wellness center z bazenom in sobami za masaže in lepotne tretmaje.

Najbrž najlepši del hotela pa je na strehi. Strehe več hiš so med seboj povezani s prehodi, na strehi je bar in je čudovito urejeno.

Pogled s terase na strehi hotela dol na ulice Sevilje.

Še dvorišča in povezave v hotelu. Mislim, da osebje in gostje potrebujejo zemljevid, da pridejo na pravi kraj.

Še skupinska slika z direktorico hotela v lobbyju. Vsem zelo priporočam ta hotel - Las Casas de la Juderia, če boste kdaj v Sevilji. Dobra lokacija v starem mestu in je res nekaj posebnega.

 Naslednja skupinska slika pa je pred restavracijo Abantal. Restavracija se ponaša z Michelinovo zvezdico za leto 2015. Restavracija je kar v pritličju enega bloka, vhod skoraj da ni opazen. Majhna je, največ 10 miz in majhen bar.

 Restavracijo obiščemo v času, ko še ni odprta (dela samo zvečer, obvezna je rezervacija mize). Mlad glavni kuhar nas povabi kar v kuhinjo, kjer že pripravljajo sestavine za zvečer. Res, da tukaj nismo jedli, a vzdušje je hladno, celo preveč moderno. Mene ni navdušilo. Mogoče zvečer je lepše, predvsem najbrž pa imajo odlično hrano.

Sevilja je precej veliko mesto, že v prvih sto letih po odkritju Amerike, se je število prebivalcev v mestu povečalo na skoraj miljon ljudi. Sedaj jih je manj, a do večine ustanov se moramo odpeljati z avtobusom. Karte za bus moraš kupiti že pred vstopom, na postaji, v trafiki ali avtomatih. Po centru hodimo peš, a niti ta ni tako kompakten. 15-30 minut pešačenja po centru je povsem normalno. Zato pa uspemo videti še kak delček Sevilje.
Meni že znana Torre del Oro:

 Svetilnik ob mostu Isabel II, že na drugi strani reke, ob tržnici Triana.

Puente de Isabel II, bolj znan kot most Triana, saj povezuje sosesko Triana z mestom na drugi strani reke.

 Trg in baročna cerkev San Salvador:

 Zvečer po vseh obveznostih se ponovno odpravim na raziskovanje mesta. Ena najbolj obiskanih ulic v mestu je 600 metrov dolga avenida de la Constitusion. Avenida je cona za pešce, izjema je le za moderni tramvaj, tisti, ki gre še vse do univerze. Tudi ta ulica je dobila svojo podobo pred razstavo EXPO 1929. Tedanja oblast se je odločila, da mesto potrebuje široke ulice, kjer bi se lahko sprehajali meščane in obiskovalci. Takrat je tudi bila zgrajena tista lepa stavba z okroglo kupolo - Casa la Adriatica.

Še slika nekaj ur pozneje:

Utrip mesta:

 Pridem do arene za bikoborbe, zvečer je še lepša, kot je bila zjutraj.

plaza de Toros de la Maestranza

Današnji moj cilj je Torre del Oro. Zvečer je odprta do 19h in uspem priti tja ob 18.45. Kljub temu mi zaračunajo 3 € vstopnine. Želela sem priti na zgornjo teraso in videti, kakšen je razgled na mesto in reko. To, da se je sonce že skrilo, razgledu samo še doda bonus luči in roza odsevov na nebu.

Torre del Oro je precej velika, visoka je 36 metrov.  Pravzaprav je to majhna trdnjava z ozkimi linami oken in koničasto ograjo terase. Ravno ta ograja me je precej ovirala pri fotografiranju. K ograji ne moreš stopiti čisto blizu, je še notranja ograja, tako na vseh slikah imam kamnite robove ali špice...

puente de San Telmo

 Prvi del stolpa je bil zgrajen še v 13.stoletju kot del obrambnega mestnega obzidja za  zaščito pred napadi z reke. Na drugi strani reke je stala podobna trdnjava, med njima so napenjali debelo verigo, kadar so želeli onemogočiti tujim ladjam dostop višje po reki.

 Drugi del stolpa so zgradili stoletje pozneje v dobi kralja Pedro I. Sedanjo podobo pa je stolp dobil v 18. stoletju. Skozi stoletja nihče stolpa ni podrl, temveč so ga uporabili, kakor se je zdelo takrat najbolje. Po tem, ko ni bil več nujen za obrambo, so imeli tu od zapora do carine. Sedaj je tu manjši pomorski muzej.

 Fenomenalen sončni zahod. Roza nebo nad Seviljo.

Seviljska katedrala izstopa iz teme.

Slika Zlatega stolpa in okolice, tako kot je to bilo nekoč - iz muzeja. Prepoznam katedralo, Giraldo in areno.

 Ob 19h moram zapustiti Zlati stolp, ne uspem si dobro ogledati razstavo. Sprehodim se ob obali Guadalquivirja do mosta Triana.

Zvečer si privoščimo večerjo v eni boljših restavracij v Sevilji - Az Zait. Rezervirati mizo smo morali že dan prej. Restavracija se ponaša z več Michelinovimi nalepkami na vratih. Notranjost je zelo elegantna in prestižna. Razen nas pa je zasedena samo še ena ali dve mize. Se sprašujemo, zakaj nam niso potrdili rezervacije že včeraj, ko smo želeli priti. Niso bili pripravljeni na 8 ljudi?

Restavracija ima več nagrad za chef-kuharja. Odločimo se za degustacijski meni chefa. Izbiraš samo med meniji s 3-4-6 hodi. Razlika v ceni je 5 € na meni, zato, seveda, izberemo meniji s 6 hodi. Cena takega menija je 40 €. Zraven sodi odličen Rose.

Kaj naj rečem, jedli smo odlično. Fantastično izbrane in pripravljene jedi, lih prav so dozirane, da zmoreš 6 hodov. Vrhunska postrežba. Med nami so bili tudi vodje in kuharje odličnih restavracij v Sloveniji in vendar, mislim, da smo prav vsi fotografirali vsako jed, ki smo jo dobili, tako lepo je bilo postreženo. Na kamnu postreženi riba pa meso. Gaspaccho, ki ga v principu ne maram, je bil tako odličen, da bi kar krožnik polizala. Pa juha bele čokolade z jogurtovim sladoledom in hrustljavo amaretto posipko... Za naročiti liter za domov ;) Sirov pa sploh nisem slikala. Ni poceni, je pa nedvomno vrhunsko.

Še večerni sprehod skozi mesto. Na peš ulici Sierpes/Tetuan je taka gužva, kot da je v mestu kaka praznična prireditev.  Bari - restavracije so polni. Ljudje hodijo ven, kljub ne ravno visokemu življenjskemu standardu se španci težko odrečejo posedanju zunaj, raje prišarajo na čem drugem.

plaza San Francisco

Na trgu San Francisco je stavba mestne hiše. Hiša pravzaprav loči trg San Francisco od Novega trga plaza Nueva.

 Večerna Sevilja je čudovita.

Zadnji večer so prižgali novoletne lučke na shopping centru nasproti hotela.  Tako krasen pogled smo imeli s hotelske terase na strehi. (hotel Derby na plaza del Duque). Nasploh v Sevilji so strehe kar izkoriščene, vsaj terasa, ponekod pa je kar restavarcija, bar ali bazen. Zakaj bi bilo prazno?

 Še en zanimiv utrinek iz Sevilje - kako pridno čakajo v vrsti na avtobus. To smo že opazili na drugih postajah. Se postavijo v tudi zelo dolge vrste, ki se raztegne po pločniku lahko kar precej daleč od postaje. Nihče se ne preriva, nihče ne sili na avtobus preko vrste. Kar lepo po vrsti vstopajo. Pridni :)

Zjutraj še en sprehod in ogled še enega delčka Sevilje. Mimo prebujajočega se trga San Francisca in mimo meni je že domačega Zlatega stolpa.

Park Marie Luise
To jutro se grem sprehajati v park Marie Luise. Na vhodu slikam načrt parka, a kljub temu, da je park velik, načrta v resnici ne rabim. Se kar sprehajam. Veliki polkrog v zgornjem delu načrta je trg Španije.

Park je odprt že 100 let in je eden največjih in najlepših parkov Španije. Tu je polno ptičev, račke in labode, papige, celo pavi. Ljudje že navsezgodaj tečejo in kolesarijo.

Park  je bil včasih last hercoga Montpensier, saj je spadal k dvorcu San Telmo, kot vrtove pri dvorcu. Žena hercoga, infanta Maria Luisa, sestra španske kraljice Isabelle II, je nekaj let pred svojo smrtjo leta 1893 park podarila mestu, tako je bil park poimenovan z njenim imenom.

V parku je veliko različnih dreves, najbolj neobičajni imajo tudi tablico, kjer je podpisano, kaj za eno drevo to je. Je več kipov in vodnjakov še v mavrskem slogu, s ploščicami in vzorci.

Za potrebe ibero-ameriške razstave EXPO l.1929 je bil park preurejen, dodan mu je bil romantični pridih, podobno kot vrtovi pri kraljevskem dvorcu. Okrog parka se je gradilo veliko paviljonov in stavb za potrebe EXPO, od trga Španije, do paviljonov različnih držav - udeleženk razstave. Nekatere stavbe sedaj gostijo muzeje in razne kulturne ustanove.

Vse stavbe in park so se gradili za EXPO ravno preden je bil veliki crash na Wall Streetu, tako so res uspeli zadnji trenutek zgraditi vse te čudovite stavbe. Sam Expo je bil polomija zaradi padca borze, mestu pa je ostalo ogromno lepih stavb in urejenih parkov in trgov.
Eden od teh je čudovito lep paviljon Mudejar na trgu America.

Trg America z vodnjakom in več paviljoni je bil ravno tako zgrajen in urejen za potrebe EXPO. Prekrasen je.

V paviljonu Mudejar je sedaj muzej Umetnosti in Tradicij Sevilje. Težko verjamem, da je stavba pravzaprav moderna, da ni iz srednjega veka. Paviljon nasproti tega pa sedaj gosti arheološki muzej.

paviljon Mudejar

plaza America

Kraljev paviljon

November, v parku pa je polno rož, da ne omenjam dreves polnih pomaranč. Nisem mogla, da ne bi ene poskusila. Malo je kisla, sicer pa užitna :) V Sevilji je toliko pomaranč, da vse povsod v barih dobiš sveže stisnjen pomarančni sok, ne iz tetrapaka, nihče te niti ne vpraša, če boš svež sok. To je samo po sebi umevno.

Zelo poseben spomenik pesniku in folkloristu Rodriguezu Marin.

Pogled na paviljon Kraljev z druge strani.

Sredi parka se skriva tudi "gora" - monte Gurugu. Na vrh hribčka vodijo stopničke, na vrhu je paviljon, nekako je speljana voda, da je na drugi strani slap. Novembra je vse malček žalostno in ni tako pisano, vendar spomladi je najbrž prečudovito.

V 50-h letih vandali so poškodovali fontano Levov, zato so kipi levov nadomestili s "ponaredkom", ki je praktično enak prvotnim.

Ob jezeru je ostal paviljon kralja Alfonsa XII. Paviljon je ostal še iz časov, ko so bili tukaj vrtovi San Telmo.

V parku živi ogromno golobov, pa tudi malih zelenih papig.

Še en pogled na paviljon kralja Alfonsa XII.

Tudi v tem parku najdem ogromen večstoleten fikus.

Skozi park pridem do trga Španije.

Občudujem, kako so se lahko tako zelo potrudili pri urejanju tega trga, toliko zanimivih detajlov.

V parku in na trgu ni nobene kavarne ali restavracije. Šele na izhodu iz parka je že zelo stara kavarna Citroen. Po slikah v kavarni vidim, da je stara vsaj 100 let, da so sem zahajali gospe v dolgih oblekah in s pahljačami, zunaj so jih čakali kočije. Sedaj je vse skupaj prav nič glamurno. Naročim si kavico. Zanimivo, v Sevilji belo kavo (cafe con leche) postrežejo v takih kozarčkih.

Skozi vrtove Murillo ob obzidju kraljevskega dvorca pridem do spomenika Kolumbu. V Sevilji je ogromno parkov in vrtov, predvsem v predelu za katedralo in kraljevskim dvorcem.

Spomenik Kolumbu je hkrati spomenik mnogim Andaluzijcem, ki so se z Kolumbom podali v Ameriko in tako pričeli zlato dobo Sevilje. Sevilja je bila takrat edino pristanišče v Španiji, ki je dobilo kraljev monopol za trgovanje z rastočimi španskimi kolonijami v Ameriki. Tako trgovce iz cele Evropa so morali priti v Seviljo, če so želeli kupiti izdelki iz Amerik.

Ravno vrtovi Murillos so me navdušili s tistim delom, kjer rastejo velikanski fikusi - ficus macrophylla. Tak fikus lahko zraste tudi do 60 metrov višine. Ker je vedno "žejen", ne priporočajo, da raste v urbanih predelih, predvsem ne ob vodovodnih napeljavah, korenine lahko predrejo cevi, samo, da bi dobili vodo. No, v parku ob fikusih je vodnjak. Brez vode. :)

izhod iz parka Murillos vodi v srce četrti Santa Cruz. Tu se je vse dogajalo okrog Figaro. Prelep zgodovinski predel mesta, pravo vzdušje. Presenetljivo niti enkrat, ne zvečer, ne zjutraj, tu nisem srečala množic ljudi.

Sevilja je stara preko 2000 let in mnoge civilizacije skozi zgodovino so pustile svoj pečat in dodali delček očarljivosti. Mitološki ustanovitelj mesta je Hercul, v obdobju Rimskega imperija je bilo mesto znano kot Hispalis. In še vedno tu pa tam v Sevilji srečamo kak hotel ali ustanovo s tem imenom.

Mavri so zasedli mesto leta 712 in so vladali tukaj kar 500 let. Pustili so za seboj prelepo mesto, ki je ohranilo mavrski Mudejar slog še v dobi krščanstva.

Skozi čudovit del Sevilje pridem do trga San Salvador.

Na enem od balkonov nas že čakajo na večer flamenco. Profesionalni klubi imajo plačljivo vstopnino za večer flamenca, tam nastopajo profesionalci in je res visok nivo (recimo, Tablao el Arena). Po mestu pa je več restavracij, ki občasno prirejajo večer flamenco - nastopajočim se prepusti prostor v centru restavracije. Za take nastope običajno ni vstopnine, vseeno, dobro je mizico rezervirati vnaprej, ali vsaj priti pred začetkom show-a. Bili smo v eni reastavraciji kakih 15 minut preden se je nastop pričel, dobili smo mizico bolj postrani. In še to so nas vprašali, če bomo jedli, ali samo pili. In ker smo želeli samo na pijačo, se niso niti potrudili poiskati nama boljše mize. Veliko miz je bilo že rezerviranih vnaprej, ob pričetku showa je restavracija nabito polna. Nastopali so kitarist, pevec in plesalec. Plesalke ženske ni bilo, škoda. Fant, ki je plesal, pa je bil fenomenalen, to je taka energija, to je taka predanost. Zdi se, da skoraj pade v trans. Vesela sem, da smo videli flamenco v Sevilji, pa predvidevam, da to ni najboljši show, kar jih mesto premore...

V Sevilji ni prav veliko stavb ali konstrukcij, ki se ne ujemajo z zgodovinskim slogom. Ena teh je zagotovo Metropol Parasol. Vsekakor stavba izstopa. Ker je na vrhu razgledna ploščad, gremo pogledat, kakšen je razgled na mesto.

Vstopnina znaša 3 Eur, kot bonus pa še dobiš razglednico s podobo Parasola in kupon za brezplačno pijačo v enem od barov v spodnjem nadstropju. Na vrh nas odpelje dvigalo.

Wow, čudovito sončno vreme, pogledi so fenomenalni.

Čez celo leseno streho je speljana ograjena pot, da se lahko sprehodiš skozi ves Parasol in vidiš mesto na vse strani.

Sevilja je mesto na popolni ravnini, šele v daljavi za mestom se pričnejo rahli grički.

Vreme je res čudovito, okrog 11h dopoldan termometer pri tržnici kaže 23 stopinj. Na soncu bi lahko bili v kratkih rokavih, v senci pa je vseeno frišno (november!).

Sprehod po tržnici Triana - lepo je urejena, več barov, kjer lahko kaj prigrizneš, nekaj stojnic z odlično hrano, vse je zelo urejeno. Ni tako kot pri nas, stojnice so pravzaprav trgovine...

Se dogovorimo (že vnaprej) z lastnikom ene od bark za vožnjo po reki. Priporoča, da s seboj nabavimo nekaj hrane in pijače za pravi piknik na vodi. Tako tudi naredimo - na tržnici nakupimo že pripravljene hrane in narezkov, sangria je tudi zmeraj dostopna. Vse skupaj, barka, hrana in pijača nas stane okrog 20 € na osebo. V plusu imamo fantastično doživetje s kosilom na barki.

V poletnem času so vožnje z ladjicami po reki zelo popularne, pozimi je tega manj, a kadar je vreme naklonjeno, je zelo lepo še videti mesto iz reke. Reka ob centru mesta in Triani je pravzaprav samo kanal, prava reka je šele za Triano, nekoliko proč.

Ker je reka pogosto poplavljala, so naredili še kanal. Včasih je bila reka Guadalquivir prevozna z ladjami od oceana vse do Granade (tako so tovorili blago in dragocenosti iz Amerike v srednjem veku). Sedaj se pluje lahko samo do Sevilje (90 km od oceana), od Sevilje do Granade pa je reka postala preveč plitva.

Ob reki vidimo paviljoni zgrajeni za EXPO.

Nekoliko izven centra je razgledno kolo, naj bi bil drugi London Eye, je pa manjši. Nekako se v mestu ni prijel, ni priljubljen, domačini ga ne marajo, za turiste pa je preveč odročen, saj je precej izven centra.

Plujemo mimo centra v eno, nato drugo smer. Ob reki ni nikjer prave plaže, niti ni nikjer lepo urejenih dostopov do vode. Presenetljivo, da ob tako vročih poletjih (temperature nad 40 niso nič neobičajnega) nimajo urejene plaže. Še posebej, ker voda v reki je dokaj čista. Lokalci se sicer znajdejo, malo izven centra je nekaj mest, kjer se lahko kopajo.

Velika moderna stolpnica ob vodi - Torre de Sevilla, stoji prazna. Je del ambicioznega projekta, ki se je pričel še pred krizo, vendar je zmanjkalo denarja za ga dokončati in sedaj stolpnica stoji prazna. Znano tudi nam...

Na tržnici kupljeni noro okusni mandarine.... Domače :)

Vožnja z barčico po reki je bila čudovit zaključek tedna v Sevilji. Sledi še 20-minutna vožnja do letališča in pot domov.

Praktična informacija:
- Dvorec Real Alcazar je odprt 09.30.-17.30., vstop 9,50 €, ob ponedeljkih vstop po 16.uri je brezplačen.
- Katedrala in stolp Giralda (vhod samo preko katedrale): poned. 11-15.30. (gratis vstop z rezervacijo ob ponedeljkih 16.30-18.00); torek-sobota 11-17h, nedelja 14.30.-18.00. Karta 9 €.
- Metropol Parasol (bus 27,32): razgledna ploščad dostopna od 10.00 do 23h, 3 €, vključena 1 pijača.
- Park Maria Luisa, poleg plaza Espana - vstop prost 08.00-22.00
- Casa de Pilatos (plaza de Pilatos 1, 800m od Parasola): 10-18h, vstopnina 6-8 €;
- Torre del Oro: odprto do 19h, vstop 3 €.
Urniki veljajo za november.
Najbolj "centralni" center je predel med Katedralo, Alcazarjem in trgom San Francisco. Predel Santa Cruz ob Alcazarju - stari del mesta. Peš shopping ulice (Sierpes, Tetuan, Cuna) so na zemljevidu "levo" od trga San Francisco.

Sledi še kar nekaj postov o Andaluziji in kar smo uspeli tukaj videti:
- Katedrala in Real Alcazar de Sevilla
- Jerez de la Frontera
- Cadiz
- Gibraltar