Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

torek, 02. februar 2016

Haag in Severno morje v Scheveningenu

Iz Delfta gremo do Haaga. Pravzaprav, cilj je obala Severnega morja, najbolj prestižno nizozemsko letovišče ob Severnem morju, kraj Scheveningen.

Do Haaga iz Delfta se lahko pripelješ kar s tramvajem, tako sta si kraja blizu. A vožnja s tramvajem št. 1 bi trajala dobrih 45 minut, zato se do centralne postaje v Haagu zapeljimo z vlakom. Povratna karta Amsterdam-Delft velja tudi za obisk Haaga.
Stopimo iz jekleno-steklene stavbe železniške postaje in se znajdemo na prometni ulici, čez cesto je gradbišče, okrog so nebotičniki, trume ljudi, ki nekam hitijo. Haag te kar preseneti. Niti namiga ni več na umirjenost in počasnost Delfta ali Waterlanda. Vsi nekam hitijo, vsi so zaskrbljenih obrazov. Mogoče pa je bil to naš obraz, saj tudi tu nismo imeli zemljevida mesta, zaradi nebotičnikov pa se ne vidi prav nobene cerkvi.
 Pred nama je široka peš ulica med poslovnimi stavbami nebotičnikov in mestne uprave. Tu hitijo kolone ljudi. Se vključiva še midva in upava, da naju to pripelje vsaj do postaje tramvaja. Veva, da mora biti nekje blizu. Zdi se, da so vsi prebivalci mesta naenkrat prišli ven v mesto po opravkih. Greva samo naprej, upava, da prej ali slej bo jasno, kam morava...
Na Haag se nismo pripravili, nismo imeli nobenih načrtov za to mesto, je pač mesto na naši poti do morja. Drugo turistično najbolj zanimivo mesto v državi nas je čisto presenetilo in kratek sprehod skozi center ne zadostuje, da bi razumeli to mesto. Čeprav spotoma med nebotičniki opazimo zanimivi detajle, umetniška dela, manjše in bolj "normalne" hiše...
Končno pridemo do postaje tramvaja (mogoče kilometer od železniške postaje), na tramvaju je številka 1 (tisti še iz Delfta!), ki gre do morja. Gospo na postaji vprašamo, če je prava smer in pravi tramvaj za priti do morja. Gospa je zelo prijazna, vse nama je pritrdila, celo svetovala, da izstopimo ne v centru Scheveningena, temveč še 2 postaji naprej - ob hotelu Kurhaus, tam smo praktično na plaži.
Enourna karta za vožnjo s tramvajem stane 3,5 €. Iz okna opazujemo Haag, ki se končno pokaže kot prijetno in lepo mesto. Mogoče v podzavesti imamo predstavo, da zaradi tako resnih organizacij kot mednarodno sodišče za človekove pravice, sedež državne vlade in parlamenta, mesto mora biti hladno in formalno. Izkazalo se je, da je Haag prav prijetno in precej veliko mesto, ki združuje moderne in zgodovinske stavbe. 
Dobrih 15-20 minut vožnje s tramvajem je prehitro minilo (delno tudi mimo velikega zelena parka ali kar gozda, vsekakor enako pot bi lahko zelo lepo prevozili s kolesom). Izstopimo na obrobju Scheveningena, eno ali dve postaji pred koncem linije tramvaja (v tramvaju je vse zelo lepo in jasno označeno, samo moraš vedeti, kam želiš priti). Pred nami je aristokratski in najbolj prestižen hotel Kurhaus. 
Na drugi strani je polno bolj modernih hotelov. Takoj se odpravimo do morja, samo kratka uličica med hoteli.
Pred nami je široka neskončna plaža in morje. Čudovito, kljub sivim oblakom, skozi katere se sonce nikakor ne more prebiti... Severna Riviera velja za najboljše obmorsko letovišče v Beniluksu. Promenado  pred hotelom Kurhaus skoraj zasuva pesek. Skoraj škoda, da nismo stopili v hotel in si ga ogledali vsaj na kratko. Hotel obišče več znamenitosti in članov kraljevskih družin iz vsega sveta. V hotelski dvorani so nekoč nastopali celo Rolling Stones-i in Pavarotti.
 Plaža je široka vsaj 200 metrov, morava priti do vode. Hm, kar dolga je... Škoda, ker ni toplo, da bi lahko hodili bosi... Decembra je Severno morje zelo surovo in pravzaprav imamo srečo, da ne piha in da je vreme kar prijetno.
Promenada gre v morje, pomol je posebna atrakcija s trgovinami in restavracijo... Na jasen in čist dan pogled s pomola je menda kar osupljiv. Na spletni strani je navedeno, da na pomolu je mogoče tudi poskusiti adrenalin bungee jumpinga.
Scheveningen je priljubljen pri surferjih, znan pa je tudi po temu, da se tu na veliko prirejajo razne festivale, turnirje in tekmovanja miss in podobno. Čeprav še julija in avgusta se temperatura zraka komaj dvigne nad 20 stopinj, voda v morju pa ne gre nad 18 stopinj, zna biti poleti prav veliko ljudi na teh plažah. Del plaže pri sipinah je rezerviran samo za nudiste.
 Zelo nas preseneti, da nekje na sredini plaže se začne pas, ko dobesedno hodiš po malih školjkicah. Če so bili v Volendamu školjke povsem zdrobljene in nisi našel ene cele, tukaj so skoraj vse cele. In zelo lepe.
Ponekod je pas školjkic tako širok, da moraš pohoditi školjke, ki kar hrustajo pod nogami. In te kar boli srce, ko teptaš školjke!! :) Si napolnimo plastenko s peskom in školjkami - spomin za domov s Severnega morja.
Med malimi školjkami najdemo tudi veliko dolgih prstancev...
 Naš že tradicionalen skok. Nato se sprehajamo ob vodi in ob plaži...


 V Scheveningenu je delalo kar nekaj slikarjev. Medach je narisal tako veliko panoramo mesta, da so v Haagu naredili posebno dvorano, kjer je mogoče panoramo ogledati.
 Sonce skoraj bi pokukalo skozi oblake.
 Se vrnemo na promenado. Posebnost Scheveningena je tudi več kipov in raznih figuric ameriškega kiparja Toma Otternessa. Bronasti možiči so prav hecni, uprizarjajo liki iz pravljic in nizozemskih pripovedi ...
Široka promenada ob plaži:
 Ob obali je tudi muzej, to je del muzejske ekspozicije, ki je zunaj:
Se vrnemo v mesto in po bližnjici greva do postaje. Izognemo se centrali nakupovalni ulici, menda je prav prijetna, a nama je že bilo počasi dovolj.
Na postajo se pred tramvajem pripelje avtobus št. 22, za katerega zagotovo veva, da gre do železniške postaje v Haagu. Pogumno stopiva noter, pot že poznava. Po nekaj postajah se nama čudno zdi, da avtobus nikakor ne zavije proti Haagu, temveč vozi po zaselkih ob obali morja. Gledava na načrt vožnje v avtobusu in ugotavljava, da bus ne gre v pravo smer. Vprašamo šoferja, če pridemo do postaje v Haagu. Izkazalo se je, da je to edina neprijazna oseba na Nizozemskem. Tip nama kar odvrne, da ne. Vsi ostali bi nama takoj razložili, kako in kje je prava smer in kako najbolje ravnati. Nič, na prvi postaji sva skočila dol z avtobusa in se postavila na postajo na nasprotni strani ceste.
Povsem neturistično naselje, kjer sva se znašla z avtobusom:
Ugotovila sva namreč, da v Scheveningenu tramvaj št. 1 in bus št. 22 peljeta ob morju v različnih smereh - tramvaj pride iz Haaga z leve strani in zavije desno skozi Scheveningen, avtobus pa pride iz Haaga z desne strani in zavije levo skozi mesto. Tudi nazaj grede vozita kontra. Zato sva vzela avtobus, ki vozi v napačno smer. Če bi to bil tramvaj, bi bila smer prava.  Potegneva še en zaključek - vedno vprašaj šoferja ob vstopu, če prideš do želene točke. Se vrneva z busom v Scheveningen, in se presedeva na tramvaj, ker se je nama zdel bolj siguren, pa tudi vožnja je krajša.
postaja tramvaja v Scheveningenu
Se vrnemo v Haag. Se smejimo dogodivščini z avtobusom. Se odločiva, da že, če imamo priložnost, morava se vsaj sprehoditi skozi Haag, sploh pa, ker smo prej videli, kje morava iti in kam priti... Lepo stavbo palače Miru kar prevoziva, izstopiva v samem centru.
 Takoj prideva na most ob stavbi Binnenhofa, kjer zaseda parlament. Tukaj skoraj pred 900 leti je bil Haag ustanovljen - s prvim gradom ob obali jezera Hofvijver, ki ga je začel graditi grof Floris IV.


Stopimo skozi vrata v stavbi Binnehofa na notranje dvorišče, kjer pritegne pogled pravi srednjeveški dvorec - Ridderzaal (Viteška sala). Dvorec je zgradil vnuk Florisa IV. Sedaj tukaj potekajo uradni sprejemi kraljevske družine in drugi protokolarni dogodki.
 Preseneti nas predvsem to, da na dvorišče parlamenta in pred dvorec, kjer sprejemajo kralje, stopimo kar tako. Nihče nas ne preverja, glede na vse to, kar se dogaja, pa imava velik nahrbtnik. Nihče nama ne stori plačati vstopnine, kar je logično na takem kraju. Mogoče se ni nič dogajalo, mogoče vse to se zgodi ob vstopu v stavbe. Tako pa sva imela možnost pokukati na ta trg.
 Čisti srednji vek. Le 200 metrov proč pa so moderni nebotičniki... Kratek čas opazujemo dogajanje in greva proč, na železniško postajo. Haag je mesto za poseben, premišljen obisk. Z ogledom znamenitosti in muzejev. Z zadosti časa za uživanje in informacij za razumevanje.
Še zadnji pogled na kanal ob železniški postaji in povratek v Amsterdam. Presenetljivo, na vlaku srečamo kontrolorja, ki preverja karte. Pomembno je, da se karta registrira na terminalih na postajah na vsakem vstopu IN izstopu z vlaka.
S tem postom tudi zaključujem serijo člankov o obisku Nizozemske. Glavna ugotovitev je ta, da je to država za ljudi, vse je narejeno človeku prijazno in da je človeku lepše. Najbrž tudi zato ljudje so neverjetno prijazni.
Si še bolj kot prej želim vrniti se na Nizozemsko spomladi ali poleti in kolesariti po podeželju. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar