Izlet v Delft

Med kratkim bivanjem v Amsterdamu smo se vsak dan podali še na pot po bližnji okolici in tako obiskali še kar nekaj krajev na Nizozemskem. Javni promet je odlično urejen, zato potovanja na svojo roko so čisto enostavna in glede na razdalje niso preveč draga. Še pred prihodom v Amsterdam smo vedeli, da želimo v Delft. Tam pa zraven so še Rotterdam, Haag in letovišče ob morju Scheveningen. Vse v en dan ne gre, tako družba smo se razdelili - eni so ostali v Amsterdamu, drugi smo šli v Delft, nato eni so šli še do Rotterdama, midva s Freddyjem pa še mimo Haaga do Severnega morja v Scheveningenu.

Razdalje in pojem "blizu-daleč" v Beniluksu te kar ganejo. Tokrat smo se odpravili "daleč". Na dnevnem redu so Delft, nato "nazaj grede" še Haag in Scheveningen. Vlak do Delfta, ki je najbolj oddaljen od Amsterdama, vozi manj kot uro, povratna karta z možnostjo izstopanja v Haagu pa stane 26 €. Na vlaku je brezplačen WiFi, ki dobro dela in med vožnjo čisto brez težav lahko se komu javiš preko FB in naložiš par slik.
Na trgu in ob kanalu pred železniško postajo v Delftu je vse razkopano, nekaj se gradi in preureja. Ampak prehodi so pametno speljani in povsem nepripravljeni, celo brez zemljevida, najdemo pot v smer centra. Tudi slepa kura jajce najde. Kot vedno, se držimo smeri proti najvišji cerkvi, kot običajno, tam je "srce" mesta in tudi glavni trg - Markt. V mestu se zelo hitro znajdemo, zgodovinski center je res kompakten, plus opazimo še nekaj oznak na poti.

Od prvih korakov po Delftu razumeš, da ti je tukaj všeč. Objemajoče srednjeveško vzdušje, neka spokojnost in umirjen tok časa, kakor voda v kanalih. Zjutraj na ulicah ni gneče, vendar je ljudi vedno več, ko se bližamo glavnemu trgu.

 Tudi tukaj srečamo precejšnje število koles, od tega kar nekaj zanimivih. Ena gospa se nam prijazno ponudi, da nas fotografira vse skupaj, čeprav poziramo kar na sredi ceste... A kaj, ko je tako lepo...

Počasi se sprehajamo po polpraznih ulicah, ob kanalih, vsake toliko pokukamo v stranske uličice, se zavedamo, da tukaj je zelo prijetno. Prijetno in umirjeno. Radi bi se počasi sprehajali, brez naglice. Radi bi dihali s tem mestom in uživali ob srečanju z njim. Krasno mesto.

 Kanali nas spomnijo na Benetke - ker so tik ob stavbah, nimajo pločnika z obeh strani kot v Amsterdamu.

Nato za vogalom zagledamo veliko zanimivo hišo z rdečimi polkni.

Mestna Hiša

Evo nas na Marktu. Velikost trga preseneča, saj Delft sploh ni tako veliko mesto! Poseben čar trgu dodajajo "hišice iz medenjakov" okrog njega. Izstopata pa dve glavni dominanti - Nova cerkev (Nieuwe Kerk) in Mestna Hiša.

Lepa in zelo posebna mestna hiša v slogu nizozemskega renesansa krasi trg že skoraj 400 let. V delu mestne hiše nekoč je bil zapor in ta del je najstarejša stavba v Delftu. Ravno v tem zaporu je čakal na razsodbo in svojo usodo Baltazar Gerard, ki je ubil Vilhelma Oranskega, takratnega vladarja na Nizizemskem.

V stavbi nasproti mestne hiše je bar-restavracija. Zavijemo na kavico, ki nam jo postrežejo s sladko malo presto. Je pa tudi stavba kavarne zelo stara in starinska. Pravo vzdušje...

V Mestni hiši še vedno potekajo seje mestnega sveta, odvijajo se tudi civilne poroke. Kaj bi lahko bilo lepše za poroko - tako lepa stavba, ogromen trg, če je potrebno pa je še cerkev zraven...

Zavijemo v Novo cerkev. Ob majhni sobici na vhodu se moraš odločiti, kaj želiš videti in kupiti primerno karto - ali greš na zvonik po ozkih zavitih stopnicah, ali greš noter ogledati samo cerkev. Zagotovo obstaja možnost nakupa obeh vstopnic, a naša skupinica se je razdelila na 2 dela - eni smo šli na vrh, drugi so šli noter počastiti spomin Vihelma Oranskega, čigar mavzolej je ohranjen kar v cerkvi.

Po smrti Vihelma Oranskega so pokopali v Novi cerkvi. Od takrat tudi vse ostale člane Nizozemske kraljeve družine pokopavajo v kripti v tej cerkvi.

 Vzpon po stopnicah do zvonika je strm in zelo ozek. Dve osebi se skoraj ne moreta mimo, na celotni dolžini stopnic je le par mest, kamor se lahko umakneš in spustiš nekoga, ki gre nasproti. Prehodi na terasi ob uri, na "balkonih" pa so še bolj ozki. Moraš se obrniti bočno, pa nahrbtnik dati dol. Imaš kakih 40 cm prehoda, mogoče max pol metra. Včasih ljudje so bili manjši.

Se pa odpre fantastičen pogled na trg pred Mestno hišo in cerkvijo.

Z zvonika Nove cerkvi je odlične pogled proti Stari cerkvi (Oude kerk), ki je dobrih 100 let bolj stara od Nove. Tudi za vstop v Staro cerkev se zaračuna vstopnina, lahko pa imaš skupno karto za obe cerkvi. Poleg karte dobiš še vodiča v več jezikih.

Pogled na mesto z zvonika. Delft imamo za majhno mesto, ker je center tako kompakten. Sicer pa mesto ima skoraj 100 tisoč prebivalcev.

Pogled na velikansko streho cerkvi. Cerkev je Nova, v resnici je stara že 650 let! Tekom stoletij se je seveda obnavljala in nekoliko spreminjala, preživela je tudi dva udara strele in eksplozijo smodnika v skladišču, uničeni so bili streha in okna iz barvnega stekla, potrebno je bilo obnoviti tudi orgle. Tako v cerkvi še vedno včasih prirejajo koncerte. Maša pa je ob le ob nedeljah.

 Pogled na cerkev Maria van Jessekerk. Zelo lepa in velika cerkev, zaradi velikanske sosede, pa je kar zanemarjena in s strani trga skoraj neopazna. Cerkev je menda zelo lepa tudi noter.

 Z zvonika pa opazimo še 2 modri jajci, natančno za vogalom Nove cerkvi, pred cerkvijo Marie van Jessekerk. Pomislimo, da obvezno morava pogledati, zakaj sta tam in kaj bi to pomenilo, a ko se spustimo dol, že pozabimo in zavijemo v drugo smer... Tako še zdaj ne vemo, zakaj je temu tako...

 Prelep trg pred Novo cerkvijo in Mestno hišo.

Se spustimo na trdna tla, zavijemo v ulice, sprehod ob kanalih...

Starinarnica v eni od ulic v bližini trga.

V starinarnici srečamo kravico v belo-modrih delftskih barvah. Delft je predvsem znan po belo-modrem porcelanu in tradicionalni poslikavi... Celo v glavi pred prihodom v Delft sem si predstavljala, da bodo hiše tudi belo-modre, nekakšen nizozemski Santorini :) Sem se motila.

Na koncu kanala zagledamo poševni stolp Delftske Stare cerkvi. Ta je res stara - že okrog 750 let. Stolp pa visi za dobra 2 metra.

 Še prej pa se ustavimo ob stojnici z ribami in si privoščimo sendvič z slaniki, pravi nizozemski broodjes. 

 Utrinki moderne arhitekture v starem mestu:

Sicer so pa hiše vsaka sebi posebna in vsaka je res "poštrikana" v nulo.

Pridemo do stavbe, ki nad vhodom ima kar nekaj različnih grbov. Sprašujemo se, kaj je to, nobenih napisov, razen hišne številke. V hišo vstopajo ljudje, uporabijo samo domofon. Mogoče tukaj živijo potomci znanih nizozemcev in grbi njihovih družin krasijo fasado? Stavba je ostala uganka... Pozneje, že doma, nekje zasledim, da je hiša enostavno uprava vodovoda. Izjemno pomembna dejavnost za lokalne razmere.

Pridemo do Delftskega "poševnega stolpa". Zaradi nekih posebnosti tal in podtalnice se zvonik začel nagibati še pri gradnji. Da bi vsaj delno zmanjšali vizualni efekt nagibanja, so uporabili nekaj zvijač. Recimo, ura je postavljena nesimetrično glede na stranice stolpa. Tudi špice na stolpu niso povsem enaki.

 V Stari cerkvi je pokopano okoli 400 znamenitih nizozemcev.

 Še naš poklon Stari cerkvi, nekaj podobnega smo uprizorili tudi v Pisi.

Sploh se nismo spomnili, da smo v Delft prišli pravzaprav zaradi belo-sinjega porcelana. Razen nekaj vitrin v trgovinah, sploh ga nismo nikjer opazili, niti se spomnili, da bi poiskali muzej ali delavnice... Delft ni belo-moder, temveč je rjavo-oranžen... In je čudovito prijeten!!