Kapadokija: treking po Dolini Ljubezni & Čavušin

Lep sončen dan izkoristimo za obisk številnih dolin Kapadokije. V tem postu bo veliko slik našega potepa po Dolini Ljubezni in postanka v zelo simpatičnem mestecu Čavušin (Cavusin). 

Najprej obiščemo Dolino Ljubezni. Treking zelo upočasnjuje občudovanje in fotografiranje vsake skale, ki jo srečamo. To je naš prvi stik s stožci na tleh in čisto smo vzhičeni. Par ur mine kot bi mignil, zagotovo bi lahko bili tam tudi precej dlje, sploh nismo prišli do konca doline. Ko se spominjam za nazaj našega potovanja, ta pohod po Dolini Ljubezni je najlepši in najmočnejši spomin. Takoj bi se tja vrnila. Mogoče zato, ker je samo narava, tišina, spokojnost, nobenih trgovcev... Must see.

Na poti nas srečajo razne face :) V celotni Kapadokiji so tako različne skale in so tako neverjetnih oblik, da se lahko ves čas samo zabavaš ob iskanju likov.

Kak kilometer proč s ceste, skrito za "stožci", se najde Kapadokijska "koča" - kaj pa drugega kot čajnica v dolini, če bi se kdo okrepčal in kaj spil.

Presenetilo me je, da za potep po vseh teh dolinah nikjer se ne zaračunava vstopnina, nobenih omejitev. Tako edinstvena stvaritev narave - in je free. Nismo več navajeni, da ni treba plačati na vsakem koraku. Vstopnice smo potrebovali samo za vhod v podzemno mesto, a to bo  jutri.

Fantastični prizori, kot da nismo na Zemlji.

 Skalnati "falosi" so ogromni, ni čudno, da v nekaterih v spodnjem nadstropju so izdolbljeni bivalni prostori. Sedaj sicer je vse prazno.

Fantastičen sončen dan, ljudi sploh ni veliko, si vzamemo dovolj časa za uživanje v sprehodih in pogledih, sončenje in tudi ustvarjanje fotografij. Skratka se zabavamo.

Ku-kuc iz okna spodaj...

Srček v skali...

Dolina Ljubezni je dolga kakih 2 km, pot je lahka in lepo uhojena, tudi nobenih težav z oznako. Le začetek je treba najti.

 Za predstavo velikosti skale...

 Na spodnji sliki jaz sem majhna rdeča packica ob vznožju velikega "falosa" :) Nekateri so res ogromni, več kot 10 m visoki.

 Za slovo od Doline Ljubezbi – še pogled nanjo od zgoraj z razgledne točke.

 

Love Valley

 Se zapeljemo do mesteca Čavušin.

Mestece je tako avtentično, pristno in posebno, name je naredilo največji in najlepši vtis v Kapadokiji. Mogoče še Ortahisar. Glavni trg je poln stojnic, trgovinic, tu je tudi ena čajnica.

Nad vsem kraljuje ogromna skala, ki na prvi pogled spominja na kose luknjastega sira, v kateri do leta 1962 so še živeli ljudje. Takrat se je ena stena porušila in ljudje so se izselili. 

Skala deluje kot en ogromen sklanat »blok«, znotraj je bila tudi cerkev. Odpravimo se raziskovati ta »blok«, ki je sedaj prosto dostopen, vendar popolnoma na lastno odgovornost.

Ostanki cerkvi.

 Podor skale se je v minulih 50 letih precej utrdil in celo porasel s travo in rožicami.

 Sva nekje na sredini skalnatega bloka. Hkrati pa že sedaj precej visoko nad mestom in ulicami. Do vrha nisva niti prišla, moraš poznati poti, pa tudi ni povsod varno.

Na sliki spodaj se vidi, da je "streha" iz bolj trdega kamna in se manj podira kot mehkejši tuf spodaj. Po zgornjih nadstropjih so speljani poti po lesenih podestih.

Pogled na del mesta iz skalnatega "bloka". V nekaterih stožcih še vedno živijo ljudje, v drugih so kavarne in celo butični hotel.

 Splezala sva v par bivališč v "bloku".

Življenje v stanovanju iz plovca za čiščenje rumenih pet je čisto veselje. Ne rabi plačati za gretje, poleti je hladno, pozimi je toplo. Zagotovo se prišpara na plovcu J Roko na srce, te prebivališča so se nam zdela precej depresivna. Strop večinoma je črn od dima, vlažno, mrzlo, temno, pa še ni interneta J

 Strešno okno:

Spalnica?

 Pogledi iz oken in teras pa so fantastični.

 Raziskovanje skale je brezplačno. Spodaj pa bazar in vse, kar se turškim mestom pritiče...

Dostop do hotela v skali. Sobe moraš rezervirati veliko vnaprej. Ne vem pa, kako je z gretjem in vodo....

Čavušin mi je bil zelo všeč, kljub obvezni obilici turistov vlada v mestu sproščeno vzdušje, nihče te posebno ne nadleguje z nakupi, lahko se sprehajaš in uživaš...

 Prodajalna pod skalo.

Pogled na mesto. Prelepo.

Obisk še nekaj dolin bo v naslednjem postu, jih je pa prav veliko po Kapadokiji. Prekrasen kraj za tiste, ki radi hodijo, niso to gore ali kak zahteven teren, je pa prelepo. Edini nasvet pohodnikom, ki se boste tukaj potepali samostojno - priskrbite si zemljevid teh dolin, ker ni kaj prida označeno. Na mestu pa teh map ni oz. jih je treba poiskati.