Svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji: Fan Zone & tekma

V tem postu pišem o tem, kako smo mi doživljali utrip na nogometnem prventsvu v Rusiji in kako smo šli na tekmo. O tem, kako smo sploh dobili karte za tekmo in prišli v Rusijo pa v tem postu.

V tem postu ne bo prav veliko slik, kot je zame običajno. Zgodilo se je nekaj zelo čudnega. Slike iz fotoaparata sem prenesla v računalnik, ko pa sem začela pisati blog o Rusiji slik s tekme v računalniku ni bilo več, mapa je ostala, ampak prazna. Kaj takega se mi še ni zgodilo in sem prav žalostna. Ni pomagal niti recovery vseh spominskih kartic. Slik imam ravno toliko kot sem jih poslikala s svojim poceni telefonom ter kar sva fotografirala ob drugih obiskih Fan cone.

Na glavnem trgu Kaliningrada je FAN ID center, na drugem trgu 500 m proč je FAN cona za navijače. 

V Fan coni so cele dneve koncerti, dogodki, zabavne in nagradne prireditve, tu je možen ogled vseh tekem na big screenu; tu so lokali in trgovine s spominčki. Od Fan cone je 1,5 km do stadiona.

Za svetovno prvenstvo so zgradili nov stadion, ki je res lep. Čez celoten center mesta, od trgov do stadiona in do železniških in glavne avtobusne postaje so po pločnikih narisane črte kam je treba iti, da se kdo ne zgubi, kar na pločnikih je narisano, kje je stadion, kje so postaje ipd… 

Organizacija vsega, kar se prvenstva tiče, je bila TOP. Tudi za varnost je bilo poskrbljeno na najvišjem nivoju in, kar ni tako enostavno, za obiskovalce to skoraj ni bilo moteče. Moral si pač skozi metaldetektorje in kontrole, ko si prišel na stadion ali v Fan cono, a je bilo toliko vhodov, da je vse šlo vedno zelo hitro. 

Vse je naštudirano, vsi so prijazni in pripravljeni pomagati. En detajl – ko si prišel v Fan cono (večji ograjen prireditveni prostor, dovozne ceste v okolici so na široko zaprte s težkimi vojaškimi kamioni), takoj za vhodom je info točka, kjer so vsakemu otroku nadeli luštno zapestnico s črtno kodo, starš pa je pustil ime otroka in svojo telefonsko, tako, če bi se kak otrok izgubil, vedo čigav je in lahko najdejo starše. 

In tako povsod – naštudiran vsak detajl, vse to je jasno in »uporabniku« prijazno, polno je volonterjev z informacijami in pojasnili. Edino jezike znajo bolj slabo.

V Fan coni smo spremljali tekmo Rusije s Španijo, ki so jo igrali v nekem drugem mestu. Že vnaprej so si »vsi« menili, da gredo gledat tekmo v Fan cono, tam se je ves čas prvenstva mudilo skoraj da celo mesto. Tik pred tekmo je bila, seveda, velika gneča za vstop v Fan cono (skozi metaldetektorje).

Najbrž še nisem napisala – vstop v Fan cono je gratis. Enkrat pa, ko si bil noter, pa gneča se več ni toliko čutila. Velikih ekranov je dovolj, nad sceno je največji, prostor pa je velik kot kak stadion v času koncerta. 

Vzdušje je bilo že tako evforično-nepopisno, a kaj se je dogajalo potem, ko je Rusija začela zmagovati!!

 Navijači različnih ekip so se družili in spoznavali med seboj...

Lahko si sodeloval v nagradnih igrah in raznih delavnicah, lahko si posnel pravo nogometno fotko ali nakupoval na stojnicah s suvenirji. 

Mi, ki smo v vsakdanjem življenju daleč od nogometa, med spremljanjem tekme smo skakali in navijali na ves glas, kupili smo rusko zastavo in zadrževali dih za vsak strel španske ekipe… 

Veselje ob ruski zmagi te je kar poneslo. Ne vem, mogoče to je običajno stanje ob nogometnih tekmah, meni je to bilo prvič in bilo je noro! A sploh še nismo bili na stadionu!! Ob tem moram dodati, da je bilo v Fan coni tudi nekaj špancev oz. navijačev v španskih dresih – niti malo nismo zaznali nobene sovražnosti ali mrkih pogledov. Pač, rusi so zmagali in so proslavljali to pozno v noč še s koncerti ipd…

Na dan tekme Švice s Srbijo, za katero smo imeli vstopnice za na stadion, širša okolica ob stadionu in ob Fan coni je zaprta za ves promet, razen za organiziran brezplačen (!) prevoz do stadiona ali fan cone od drugih večih trgov in železniških postaj v drugih delih mesta. 

Na stadion so priporočali, da se pride vsaj 2-3 uri prej. Za večerno tekmo smo se odpravili že kar po kosilu. Sprehod po mestu, nato v vse večji množici navijačev smo šli peš do stadiona – po kar na pločniku zarisani oznaki, ki čez ves center mesta vodi do ključnih točk. 

Bolj, kot se bližaš stadionu, bolj se dogaja. Nastopi glasbenikov in akrobatov, prodaja suvenirjev, tudi mnogo varnostnikov in policistov (a koliko jih je še bilo v civilu, ne moremo vedeti). Že samo priti do stadiona ti da vtis, da se dogaja nekaj velikega, da je svečano, da je tekma SVETOVNEGA prvenstva. Vesela sem, da sem bila lahko del tega!

Pred stadionom:

Vhodi na stadion so razdeljeni glede na to, kje imaš sedež, znotraj ograje stadiona so zopet štanti s pijačo in prigrizki, prodajajo reklamni izdelki, lahko sodeluješ v raznih igrah in se slikaš s Zabivako in pri panojih. Ni dolgčas. 

Kozarčki so samo plastični, a ker za vsako tekmo so narejeni kozarci posebej, marsikdo si jih je nesel domov za spomin. Tudi mi. 

Ker pridemo precej zgodaj, uspemo veliko pogledati, spiti pijačo in še dovolj zgodaj pridemo na tribuno. Nismo izbrali najdražjih kart, sedeži imamo na tribuni skoraj na kotu, a je stadion tako lepo sestavljen, da kjer koli si, imaš odličen pogled na polje, za detajle pa so veliki ekrani nad obema goloma.

Prazen stadion še pred tekmo:

Vzdušje je bilo fantastično. Igrali so Srbija in Švica, bilo je precej navijačev z obeh strani, rusi v glavnem so navijali za srbe. Mi tudi. Najprej so srbi povedli, nato pa so švicarji izenačili in povedli. Ves čas tekme je bilo noro navijaško vzdušje na tribuni, »Ola« in skandiranje »Rusija in Srbija braća zauvjek«… Te potegne, ne glede na to, koliko te to dejansko zanima. Seveda, bilo je malo razočaranja, da so srbi izgubili, a ker nam in rusom to pravzaprav ni tako zelo pomembno, vzdušja to sploh ni pokvarilo.

Ponoči stadion je videti kot vesoljsko plovilo….

Odhajamo in ža mi je, da smo kupili karte samo za 1 tekmo, sploh ni pomembno, kdo igra. Časovno bi uspeli še na naslednjo tekmo. Se izkaže, da 80 € vredna vstopnica je vsekakor vredna tega. Kupiš doživetje, kupiš emocije, kupiš evforijo. Že študiramo, kje bo naslednje svetovno, mogoče bi še kam šli. Sedaj pa res lahko vsakemu priporočam!

Na stadionu in v Fan coni so cene »visoko evropske« (brezalkoholna pijača – 3,3 €, pivo 5 €), sicer pa po mestu bari/restavracije niso dragi. V zadnjih treh letih je Evro zelo zrasel napram rublja. 5 let  nazaj si dobil 40 rub. za 1 €, zdaj pa je 1€= 73 rub. Cene v rubljih se skoraj niso spremenili. Nam se zelo splača, za njih pa je še kar drago. Čeprav domačini povedo, da ne glede na cene, zvečer so lokali polno nabiti, ljudje hodijo ven, življenjski  standard je v glavnem zelo dober.

Bili smo v nekaj restavracijah, hrana je za nas res poceni, pijača stane pa približno kot pri nas. Dragi so samo suvenirji in vse kar je namensko za turiste – tu so cene podobne evropskim. 

Obisk mesta, ki je gostilo del svetovnega prvenstva je edinstvena izkušnja, športna prireditev takega nivoja je absolutno neverjeten dogodek in je res vredno vsakega Evra, ki ga plačaš... Naslednjič mogoče na Olimpijske? :)