Fotoreportaže iz potovanj. Svet kot ga vidim.: Albanija: Izlet v Butrint in Syri Kalter

Sončno, 27°C

Butrint – bivše antično mesto, bivša grška kolonija iz 6. stoletja pred našim štetjem. Tu je eno najbolj prepoznavnih na Balkanu arheoloških najdišč.

Butrintsko jezero

Najdišče je oddaljeno le par km ven iz Ksamila, skoraj ob grški meji. Zjutraj prevozimo še povsem prazen Ksamil.

Gradnja ob cesti v Ksamilu, popoln vzorec gradbenih "načrtov" v Albaniji - kar sredi ničesar zgraditi kolikor se spomniš in pustiti gradnjo na pol. Večina teh nedokončanih gradenj je zapuščenih. Ne vem, zakaj je tako.

Vhod v arheološki park je pred kanalom, kmalu za katerim je meja z Grčijo.

Preko kanala ni mostu, reko je možno prečkati le na malem trajektu, ki komaj zadostuje za prevoz 1-2 vozila naenkrat.

Vstop je plačljiv, cene so simbolne.
Najprej vidimo Beneški stolp iz 16. stoletja.

V Butrintu so se nekoč naselili grki s sosednjega Krfa. Do Krfa iz Ksamila je kak kilometer preko morja.

Se ustavimo v nekdanjem forumu in gledališču. Še vedno je zanimivo. Zraven so terme, voda se še vedno zadržuje ob termalnih stavbah.

Gledališče je nekoč sprejelo 2000 gledalcev.

Okrogla stavba s kolonami je krstilnica iz 6. stoletja (pr.n.št.).

Zelo zanimiv prikaz, kako se je mesto spreminjalo skozi stolerja - v obdobju grkov, potem rimljanov in na koncu srednji vek. Sedaj od mostu ni videti niti ostankov.

Se ustavimo v eni od prvih krščanskih cerkva. Bazilika je še dokaj dobro ohranjena, glede na starost. V času rimljan po več stoletjih skrivanja je bilo krščanstvo končno sprejeto kot »uradna« religija.

Do 20. stoletja je bilo antično mesto zapuščeno in je propadalo, nato so se zanj začeli zanimati italijanski arheologi in so se pričela izkopavanja.

Skozi antično mesto pridemo do Butrintskega jezera, ki se nekoliko naprej izteka v morje. Jezero je precej veliko in spokojno.

Zjutraj je jezero prelepo. V bližini je možakar, ki lovi ribo. Sicer pa nikjer ni videti nikogar. nekoliko naprej, v bližini ceste za Sarando, so v jezeru školjčišča.

Nekje tukaj bi morali biti ostanki rimskega mosta. Nič se ne vidi.

Se vrnemo v antično mesto skozi Levja vrata (Lion gate). V 2000 tisočletjih so vrata že približno do polovice zasuta. Morali smo se precej skloniti, da smo prišli noter - vhod je pod preklado s sliko leva.

Na hribu sredi mesta so ostanki gradu, Akropolis.
Razgled z Akropolisa:

Trikotna trdnjava:

Pogled proti morju:

Še pogled proti Grčije:

Ohranjen del gradu je popolnoma obnovljen in je v njem sedaj muzej.

Prijeten bar je poleg, pod oljkami. Kava je dobra, cene pa kot bi bili v Rimu – 2,5 € za kavo. Prav preverimo, če tako piše v ceniku, ja, to je uradna cena. Logično, saj razen turistov sem ne pride nihče drugi.

Iz Ksamila do »Modrega očesa«, naslednjega cilja današnjega izleta, je cca. 1 ura vožnje. Vozimo se mimo Sarande, kamor pogosto prihajajo albanski mladoporočenci na medene tedne.

Še en bunker ob cesti, z leti so vedno manj opazni.

Cesta zavije proč od morja, med gorovje. Vozimo preko naselja Mesopotam, očitno grškega izvora.

Syri Kalter – »Modro oko« - je naravni rezervat, izvir reke Bistrica (tudi tu je slovansko ime reke, kar je neobičajno za te kraje). Reka je res izjemno bistra, to vidimo že dolgo pred izvirom, saj pot gre ob rečnih kanalih ob cesti.

Kapela na odcepu za izvir:

Dostop do izvira je zadnjih 2 km po zelo slabi makadamski cesti. Če je le možnost, ne odpravite se tja s svojim vozilom, cesta je vsa razrita, komaj se peljemo.

Vstopnina je 50 Lek na osebo (0,40 €), včasih naj bi vstopnino pobirali, včasih ne. Denar naj bi šel na vzdrževanje poti. Ne glede na res nizko ceno, vzdrževanja ni opaziti. Makadam se začne ob akumulacijskem jezeru, nižje sta 2 hidroelektrarne.

Iz izvira prihaja ledeno mrzla voda – vsega komaj 10 °C, izvira pa na globini 50 metrov. Ta temna globina pod nami, "oko", je ravno sam izvir in se vidijo krogi na vodi, ko prihaja voda na vrh.

Izvir reke Bistrica:

Sam izvir je res magičen, lepo je, voda je prozorna, vseh odtenkov modre barve. Je pa to le majhna točka, majhno jezerce ob izviru.

Syri Kalter je pogosto obiskal Enver Hodža.

Žabica ob vodi:

V času, ko smo bili tam, ena angležinja neskončno dolgo se odpravljala v vodo, najprej je prišla do kolen, pa se je umivala, pa se je trudila priti globlje, ves čas je vriskala od ledene vode, majhen sin in mož pa sta jo spodbujala s kopnega. Končno je zaplavala. Mislili smo, da bo hitro zlezla ven, ampak ne, je kar plavala in lebdela v vodi. Ne vem, kako lahko je tako dolgo zdržala v vodi. Naposled je mož zlezel v vodo za njo in jo je izvlekel ven. Ne vem, če mogoče ni mogla sama splavati ven ali samo ni želela, pa je šel za njo.

Pravi biser je ta Syri Kalter.

Ob izviru še nedolgo nazaj sta bile 2 dobre restavracije. En teden pred našim obiskom so ju podrli, ob parkirišču, kjer so bile restavracije, je še vedno polno smeti in gradbenih odpadkov (nekdo od naših je rekel, da tako najbrž bo do večje poplave, ko bo reka vso to kramo ponesla v dolino). Deklica, ki prodaja spominki v trgovinici ob izviru, pravi, da nič ne ve, zakaj so restavracije podrli, ali zgrajeno na črno, ali lastnika nista želela plačevati kako »rento«… Tako ostanemo lačni, saj smo resno računali na kosilo ob izviru. Predvsem pa videli smo še en kraj, kjer čisto po-albansko, kar da narava lepega, ljudje do uničijo in onesnažijo.

Se vračamo nazaj v Ksamil, kjer želimo predvsem na kosilo. Včerajšnji »obhod« promenade ob plaži je pokazal, da nobena restavracija ob morju ni več odprta. Napotimo se v center mesta, ker pa je kraj ob morju, vseeno računamo na kakšno dobro ribo.

Restavracij res ne manjka, ampak oktobra so prav vse zaprte, večinoma tudi zvečer. Nismo našli prav ničesar odprtega, razen ene picerije, ki prav nič ni zbujala zaupanja. Oktobra je tukaj čisto konec sezone ne glede na toplo vreme in še vedno primerno za kopanje morje.

Ob hišah raste veliko sadnega drevja, polnega sadja. Celo banane tu uspevajo.

Ksamil - center:

Do tu že počasi dobimo vtis, da albanci ne marajo svoje dežele in jim ni mar kakšna je, ali je čisto in urejeno, oz. ali vse umazano in grdo.
Center turističnega mesta, ob glavni cesti:

Na daleč pa je skoraj luštno:

Se založimo v marketu in si pripravljamo kosilo v kampu.

Popoldan izkoristimo za plažo. Ionsko morje je super, izjemno je čisto, pesek popolnoma bel, prelepo. Privoščimo si še zadnje kopanje v morju letos in poležavanje na plaži.