Svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji: kako priti v Rusijo in kako dobiti karte za tekme

Že dolgo nismo bili v Rusiji in svetovno prvenstvo v nogometu je bil odličen »izgovor«, da se zopet odpravimo  tja. Nismo posebni nogometni  navdušenci in še nikoli se nismo ukvarjali s tem, kako priti na tekme svetovnih prvenstev. Ker se začnemo zanimati dovolj zgodaj (jeseni 2017 za junij 2018!), uspemo vse organizirati brez posebnega stresa.

Torej, prva misel je bila – gremo junija v Rusijo, v Kaliningard, kjer bodo tekme skupinskega dela. Če se nam bo ljubilo, bomo šli na tekme. Jeseni se še ni vedelo, katere ekipe bodo kje igrali, se pa je že vedelo, da Slovenije na svetovnem prvenstvu ne bo. Zato nam je bilo vseeno, na tekmo katerih ekip gremo. Ker se o zadevi pogovarjamo tudi z tistimi, ki nogomet spremljajo bolj zavzeto, ugotovimo, da če želiš priti na tekme, vstopnice za tekme moraš rezervirati veliko vnaprej. Cena karte za tekmo pa se vrti okrog 100 € - odvisno od sedežev, tekme… V moji glavi sem bila pripravljena plačati 15-20 € za karto. Se mi zdi 100 € veliko preveč za neko nogometno tekmo. Ampak bolj kot se pogovarjamo o temu, bolj si želimo priti vsaj na eno tekmo, pa naj stane kar stane, ne nazadnje – to je SVETOVNO prvenstvo, dogodek, kakih je malo…

Sistem za nakup kart za tekme je takšen:

FIFA jeseni – pozimi pred prvenstvom organizira 3 krogi žrebanj kart za tekme. Ti se prijaviš za določeno tekmo (ali skupek nekaj tekem, ali za spremljati določeno ekipo – različne opcije), potem sledi žrebanje kart. Če imaš srečo, si izžreban, če ne – lahko se prijavljaš na naslednji krog oz. poskušaš kupiti karte v prosti prodaji (teh je izjemno malo in poidejo v nekaj urah). Tisti, ki so izžrebani za nakup karte, enkrat marca – aprila (po zaključku vseh žrebanj) dobijo poziv za plačilo kart, karte pa ti pošljejo po pošti domov par tednov pred tekmo.

Ker je Rusija velika posebnost z vidika urejanja vizuma, so se rusi spomnili (še dobro, da so!), da vsem, ki kupijo karte za tekme, naredijo FAN ID (osebna izkaznica navijača), s katero imaš brezvizni vstop-izstop iz Rusije v času prvenstva (in baje veljavnost tega so podaljšali še do konca leta 2018), poleg tega s tem imaš brezplačne vožnje z javnim prevozom na dan tekme in celo gratis vožnje z vlaki iz mesta v mesto, kjer se odvijajo tekme . Mi2 sva hitro naredila računico – vizum stane 35 € + 35 € doplačilo za urejanje dokumentov v viznem centru, urejati moramo kup papirjev, 2x se voziti v Ljubljano. Skratka, karte za tekmo so nam pokrile strošek izdelave vizumov. Odločeno – se prijavljamo na tekmo.

Decembra je bilo že znano, katere ekipe kje in kdaj igrajo. Po datumih se je nam izšlo, da bi šli na tekmo Srbija – Švica v Kaliningradu. Se prijavimo, nekje januarja dobimo obvestilo, da smo izžrebani. Juhej!!  Marca plačamo karte, maja prejmemo domov FAN ID (moraš izpolniti spletni obrazec, prilimati sliko, vpisati podatki potnega lista – je pravi dokument) in karte za tekme. Ves čas se po malem sekiramo, če to res velja, da nas pustijo čez mejo brez vizuma, ker z rusi na meji ni heca…

Končno se odpravimo v Rusijo. Tudi tokrat greva z avtom, ugodne in udobne letalske povezave za Kaliningrad iz nam bližnjih letališč ni. Letos ponavljamo podobno pot kot pred 5 leti – mimo Dunaja, Brno, Lodza, le da na Poljskem so že zgradili veliko avtocest in je vožnja veliko lažja in lepša.

Na spletni strani AMZS preverimo kako je s cenami v sosednjih državah. 1l diesla pri nas stane 1,31 €, za Avstrijo piše, da 1,26 €; v resnici je bilo to 1,54 € (mogoče v kakih vaseh je res nižja cena, na avtocesti je še vedno dražje kot pri nas). 10-dnevna vinjeta za Avstrijo stane okrog 9 €.

Čez celo Avstrijo, od Šentilja in do Poysdorfa, na avtocestah so samo dela na cesti in zožanja prometa, celo čez center Dunaja je enako. 

čez center Dunaja

Avtocesta, ki se začne v Izoli se konča pri Poysdorfu, se po 565 km nekaj km pred češko mejo konča. Zadnje kilometri Avstrije in začetnih 30 kilometrov na Češkem so lokalne ceste. Do češke meje rabimo 5,5 ur.

Mikulov, Češka

Prodaja čeških vinjet je takoj na bivši meji. 2-mesečna češka vinjeta stane 25 € (ker čez 2 tedna se vračamo, se nam bolj splača vinjeta za 2 meseca, kot 2x 10 dni po 17 €).

Nekaj kilometrov za mejo na Češkem je jezero, ob jezeru je kamp in aquapark Moravia. Zelo je lepo! Tukaj sicer je edina dolga kolona na poti – semafor, promet gre izmenično enosmerno.

Tudi na Češkem na cestah veliko popravljajo in urejajo, to je, očitno, povsod stalnica. Okrog so polja in panorame so zelo lepe.

Po 8,5 urah vožnje smo na meji s Poljsko. Na avtocestah je tukaj omejitev 140 km/h, pod obvezno opremo v vozilu spada gasilni aparat (mi ga, seveda, nimamo).

Do Katowic je lepa nova avtocesta. Prenočišče sva si že vnaprej rezervirali v IBIS hotelu v predmestju Katowic – Zabrze, samo zaradi tega, ker je zelo blizu avtoceste. Če ne bi hotela rezervirali, najbrž bi se vozili še kako uro dalje in iskali prenočišče. Za postanek je skoraj še prezgodaj – ura je 5 popoldan, a po drugi strani naselje je skoraj simpatično, hotel v centru takoj poleg črpalke, Hoferja, McDonaldsa in shopping centra. Tukaj vozi celo tramvaj. Greva popolniti zaloge čokoladic in pijače za na pot, sledi večerja in kratek sprehod po naselju. Prav dobra točka za postanek je… In še – le kdaj bi drugače še prišli v Zabrze? Nikoli nihče najbrž ni slišal, da ta kraj sploh obstaja :)

Zabrze:

Naslednje jutro po zgodnjem zajtrku (IBISi so zakon, sploh za postanek na poti) ob 7h že se odpeljemo v smer proti Rusije. 

Med Katowicami in Lodzem so hitre ceste, prometa ni zelo veliko, za Lodzem pa so nove fantastične avtoceste. Pripravljajo cestninske postaje, a za zdaj še niso računali cestnine. Cestnino so nam zaračunali le za »stari« del avtoceste – zadnjih 100 km pred Gdanskom - 6,25 €. Lepa in hitra vožnja. Gorivo na avtocestah tudi tukaj je nekoliko dražje kot v mestu: 4,89 zl/l napram 5,29 zl. 1€=4,06 zl.

Ker smo prevzeti z vzdušjem nogometa, opažamo, da so poljaki veliki navijači – veliko avtomobilov se vozi kar s poljsko zastavo na okencu, povsod so navijaški atributi, vsak bar/lokal je pobarvan v rdeče-bele barve poljske raprezentance. Danes zvečer je tekma, ko igra Poljska, ljudje se že pripravljajo (tisti dan so poljaki izgubili….)

Ko moramo zapustiti avtocesto na odcepu za Elblag/Malbork, del poti gre po stari »berlinki«, ki je povezovala nekdanji Königsberg z Berlinom. Cesta je še vedno tlakovana s tlakovci.

grad v Malborku

Malbork

Eblag obkrožimo po obvoznici, nato skozi Malbork se zapeljemo na cesto, ki gre direktno na rusko mejo – za Gzehotki. Tu več ni nobenih naselij na 30-40 km poti, niti postaj, niti črpalk, okrog ceste je ograja, kar čudno je…  Do meje od nas je tako 1461 km.

Na meji ni nobenega avta, posumimo – da niso zaprli meje? Se približamo mejni kontroli, pride ven kar  nekaj carinikov, vsi so prijazni, mladi in lepi, se smejimo – za čas prvenstva so izbirali miss mejnih kontrol? Zadeva s FAN ID je veljavna (uff, si končno oddahnemo), vizumov res ne rabimo. Vseeno je potrebno izpolnjevati obrazec za uvoz avtomobila, zadnjič s tem je bil cel izziv, tokrat pa mladi carinik se nas usmili in prijazno izpolni vse sam (2 obrazca A4 z obeh strani!) – nezaslišano za rusko mejo! ;). V pol ure prečkamo rusko mejo – še nikoli tako hitro!!

Spominjamo se mesta 5 let nazaj in opazimo kar precej sprememb: mesto je bolj urejeno, čisto, polepšano, manj je prometa oz. vožnja je bolj umirjena, šoferji so bolj kulturni, ceste so popravljene.

Tudi potem, ko se sprehajamo po mestu vidimo, da je mesto urejeno, polno dogajanja, mesto je živo - tokrat vse živi z nogometom, veliko je dogodkov okrog tega, polno je turistov. Kaliningrad sicer ni tako zelo turistično mesto, bolj je mesto za živeti, za prebivalce, in, moram reči, da je tukaj lepo živeti… Lepo in prijetno mesto, imaš vse možnosti. 

Napisala bom še bolj podrobno o nogometu in nekaj o Kaliningradu in okolici, kar smo obiskali.

- Nogomet

- Kaliningard

- Zelenogradsk in Baltiško morje

Pot nazaj:

Ko odhajamo nazaj, še pred mejo obvezno tankamo avto. Bencin je v Rusiji duplo cenejši. Na meji sploh ni gužve, par avtomobilov, a vseeno nekaj časa čakamo. Ob izstopu nam odvzamejo deklaracijo za vozilo, preverijo Fan ID. Na poljski strani meje nas 2x vprašajo, koliko vodke uvažamo, koliko cigaret in celo – koliko bencina imamo v tanku. To so artikli, ki se jih  šverca med Poljsko in Rusijo. 

Zopet se peljemo do Elblaga, tam na obvoznici so gradbena dela, oznake so samo za obvoz, navigacija te poti nima, zato naredimo majhen (30 km) krog, do Malborka se že vrnemo na pravo pot, nato pa smo na avtocesti in samo gas.

Poljska gre hitro mimo. Za nazaj ne rezerviramo hotela, bomo iskali tam, do kjer pridemo. Se odločimo, da prenočišče poiščemo, ko smo že na češki strani. Najdemo naslov in ugodno ceno za motel malo pred Brno v vasici Tvarožna, tik ob avtocesti, poleg je črpalka in par restavracij.

Ko se zapeljemo tja, ugotovimo, da je to pravzaprav zgodovinski kraj – kakih 500 metrov pred motelom je veliko obeležje o Napoleonovi bitki pri Austerlitzu. To je bilo tukaj! Na teh poljih.

Čisto brezličen motel dobi nov smisel. Pri motelu je samopostrežna restavracija, ni drago, hrana je celo dobra in celo razvozlamo meni v češčini, a postrežba jim je res grozna. Nobene prijaznosti ali želje pomagati, angleščini ne znajo, nemščine tudi ne, na koncu se mi silimo sestaviti nekaj besed v češčini, da se razumemo.

Zjutraj še odpeljemo krog okrog polja, kjer se je odvijala bitka.

Nato gremo dalje, preko Avstrije v Slovenijo. Vreme, kot običajno, ko smo mi na poti, se skisa. Dežuje ves čas. Dež preneha šele pri Mariboru.

Za Avstrijo ponovno rabimo vinjeto. Se ustavimo na zadnji črpalki na češki strani, v mestecu Mikulov. Običajno vinjeta stane 9 €, na črpalki, v CZ kronah, mi jo zaračunajo 14 €. Dokler preračunam devize, smo že itak v Avstriji. Za naslednjič – prav na bivši meji med Češko in Avstrijo so kioski z vinjetami.

In še za naslednjič – pred Dunajem na avtocesti so OMV postaje kar s prenočišči. Velik hotel…. Smo razmišljali, da bi se peljali še do Dunaja, ampak, ker nismo vedeli, kje bo kak hotel, raje ostali na Češkem…

1460 km, ob 15h smo že doma. Še ena pot v Rusijo je zaključena. Vedno manjša avantura to postaja. Globalizacija.