Blatiško morje: Zelenogradsk. Kaj je "dača"?

Kaliningrad se nahaja okrog 25 km proč od obale Baltiškega morja. Ob dolgih peščenih plažah je več manjših počitniških obmorskih mestec. Ob prejšnjem obisku Kaliningrada smo šli v bolj "mondeni" in nekoliko večji Svetlogorsk ter naravni park Kurški polotok. Tokrat smo obiskali Zelenogradsk. 

Zelenogradsk je znan predvsem po dolgih peščenih plažah. 

V Zelenogradsk se lahko zelo hitro pripelješ z avtom (odlična hitra cesta mimo letališča), v pol ure se lahko pripelješ sem z vlakom ali avtobusom. 

Morje tukaj skoraj nikoli ni čisto mirno, vedno so valovi in to daje plaži posebno vzdušje. Šumenje valov ter lahko poslušaš neskončno. Sredi junija v morju so se kopali le zares pogumni, voda ni presegala 20 °C, čeprav je bilo sončno, temperatira zraka je bila podobna temperaturi vode. Voda v Baltiškem morju je redko kdaj toplejša od 20-22 °C, a ob vročih dnevih to ne moti obiskovalcev. 

Otroci so čofotali ob vodi, zabavali smo se s fotografiranjem, odrasli so počivali na mivki, le redki so se slekli do kopalk. 

 Naša nečakinja, ki že več let hodi k gimnastiki, se je prav potrudila s pozami:

Ob plaži je prijetna urejena promenada. Veliko stavb je prenovljenih oz. zgrajenih na novo, nekaj je ostalo še zgodovinskih iz sovjetskih časov ali celo iz časov pred drugo svetovno vojno.

Na mestu sedanjega mesteca so živeli ribiči že v daljnem 13. stoletju, nato se je mestece razvijalo, saj je stalo ob cesti, ki je povezövala Königsberg (sedanji Kaliningrad) s Klaipedo v Litvi. Že dvesto let nazaj so nemci ugotovili, da je v mestu blagodejna klima, tedaj se je začenjal turizem in je bilo "moderno" se odpraviti na oddih ob morju. V Kranz (tako se je takrat imenoval Zelenogradsk) so začeli prihajati prvi turisti na balneoterapije. Prvo sezono mesto je obiskalo 35 turistov! V naslednjih 50 letih se je zdravilišče razvijalo in so tu zgradili več hotelov in zdravilišč, dobili so tudi železniško povezavo. Tako vse do sedaj to ostaja prijetno počitniško mestece ob morju, le po drugi svetovni vojni se je mestece preimenovalo iz Kranza v Zelenogradsk, namesto nemščine so tu začeli govoriti ruščino in se je spremenila struktura turistov. 

Ob koncu promenade je prijetna restavracija tik nad plažo, poleg je otroško igrišče, tukaj je vedno veliko obiskovalcev in je prelep kraj.

Restavracija se imenuje AmBar in je res super, vsakemu jo lahko priporočam. Zelo je velika, več prostorov. Imajo odlično igralnico za otroke z animatorko, ki otroke tudi dejansko čuva, tako starši lahko uživajo v hrani povsem mirni. Hrana je v glavnem tradicionalno ruska in litvanska. Jedi so zanimive, nam je bilo malce težko izbrati, ker ne poznamo vsega, a na koncu koncev kar koli si naročil je bilo okusno, top pripravljeno in za oko prijetno postreženo. Račun nas je presenetil - nam je bilo poceni, za 5 odraslih + 3 otroci smo plačali račun okrog 50 €. Nismo sicer vzeli sladic ali predjedi, ampak to je s pijačo vred. Imajo pa zanimiv sistem za plačevanje računa: če plačaš s kartico, naredijo 3 transakcije - posebej hrana, posebej brezalkoholna pijača in posebej alkoholni napitki. Tako na koncu spet ne veš, koliko si v celoti plačal. Ker še itak moraš narediti v misliš preračun iz rubljev v Evre. 

 Dokler smo bili v restavraciji se je sonce začelo spuščati in ustvarjati zanimivo svetlobo:

 Za restavracijo je športni park, dalje pa park ob prijetnem jezeru.

V 20 minutah jezero lahko obkrožiš, povsod je sprehajala pot, primerno je tudi za kolo, za avto pa ne.

 Zanimiva hiša:

 V Zelenogradsku imajo tudi muzej mačk. Nismo ga obiskali, ne vem, koliko je zanimiv...

 Vodni stolp iz leta 1904:

Peš ulica, tu so trgovine in nekaj barov, zvečer pa je bilo v glavnem že vse zaprto. Ne glede na to, da je na slikah še vedno svetlo, ura je bila skoraj 9 zvečer. V Rusiji junija se zelo pozno stemni, šele okrog 23.ure. Sever!

Pri rusih je zelo razširjeno imeti "dačo", kar bi pomenilo nekakšno vikendico - kraj ven iz mesta, kamor lahko prideš za vikend, lahko gojiš krompir ali hruške, lahko samo počivaš v naravi ali celo preživiš celoten poletni dopust na "dači". Ruske dače znajo biti majhne kot naše prikolice ali velike kot najbolj nobel vile. In tudi vse vmes. Mi smo imeli priliko obiskati dačo ravno v bližini Zelenogradska, v vasici Roshchino.

To je dača, na kateri smo bili mi. Za moje pogled je že čisto dovolj velika kot enodružinska hiša. V Rusiji pa je to pač nekaj običajnega, mnogo je podobnih velikosti in tudi še večjih ali bolj zrihtanih. Notri sicer ni tako brezhibno urejeno kot hiše, v katerih živiš v mestu, vseeno pa... To je hiša!! Za njih je to vikend. 

No, ko se gre na dačo, gotovo ob posebnih priložnostih, je v navadi narediti "šašlik". Šašlik je velik ražnjič iz katere koli vrste mesa - teletina, svinjina, piščanec, jagnje... Meso se vedno vnaprej pusti v marinadi, tudi dan prej. Že pripravljeno meso za šašlik prodajajo v vsakem boljšem marketu v Kaliningradu, tako smo se že vnaprej založili. Drugače pa rusi imajo tudi svoje skrbno varovani recepti priprave mesa za šašlik in možje se znajo kar bahati, kdo izmed njih je najboljši za peko šašlika. To rus enostavno mora znati. Kot pri nas moraš znati speči čevapčiči za vsak žur. Pravi šašlik se peče na odprtem ognju - na oglih - in tudi mičkeno mora biti zapaljen. 

H šašliku se poda pivo ali pa vino, ampak v Rusiji brez vodke ne gre, vsaj simbolno mora biti. 
Na sliki spodaj je zaloga praznih (!) vodk iz enega rojstnega dneva, ki smo ga gor praznovali. Bilo nas je 8 odraslih, niti niso vsi pili vodke (zato je ena steklenica vina). Nihče ni bil prav pretirano pijan... Rusi znajo piti vodko! :)

No, po šašlikih in čaju (ja, rusi pijejo veliko čaja, ob zaključku obroka skodelica čaja je skoraj obvezna, kot pri nas kavica. Če ob čaju je še tortica ali kako dobro pecivo, potem je obrok zares uspel) se odpravimo do morja.
A ja, čaj smo pili iz samovarja - ruska posebnost za pitje čaja. Sicer to je že v preteklosti, bolj folklorna zadeva, je pa zanimivo:

Od naše dače do morja vodi 500 metrov dolga potka čez zelo lepo polje.

V daljavi so vetrnice. Vsakokrat se spomnim, da Slovenija najbrž edina država v Evropi, ki ne želi izkoristiti moč vetra.

 Pot čez polje, take prave ruske pokrajine: 

Tukaj je naselje nekoliko proč od morja, zato tik ob morju so borovci:

 Plaža pa ja, čudovita... 

Iz Kaliningarda se lahko gre na kateri koli del ob obali, povsod bodo dolge peščene plaže... Prekrasno je...