Nadaljevanje našega potovanja v Rusijo.
Prva 2 dela:
Od Jadrana do Baltika
Kaliningrad
Iz Kaliningrada do Baltiškega morja je nekaj več kot 20 km. Ob obali Baltika je več manjših mest, kjer je poleti zelo živahno in utrip je čisto počitniški. Kljub temu, da se morje poleti segreje le do 21-22 stopinj, ob sončnih dnevih plaže so polne. Sicer pa marsikdo iz celinske Rusije pride na obalo Baltika od spomladi do jeseni samo po svež zrak in se sprehaja v borovih gozdovih tik ob obali morja.
Mi smo se odpeljali do mesta Svetlogorsk. V Kaliningradu je bilo toplo in sončno, nekaj kilometrov pred morjem pa se je pojavila megla, tako gosta, da na cesti jo je bilo zaznati skoraj kot steno. Temperatura zraka je bila nižja vsaj za 10 stopinj. Skratka neverjetna razlika na nekaj kilometrih.
Mesto Svetlogorsk je sicer zelo simpatično, s hišicami, ki se skrivajo za zelenjem, z veliko zanimivimi detajli.
Mesto je naseljeno že skoraj 800 let, včasih so tu živili ribiči. V neposredni bližini morja je tudi jezero, na katerem so pozneje postavili mlin, ki je bil nekoč največji tod okoli, zato so se prebivalci intenzivno ukvarjali tudi z mlinarstvom. Skoraj 200 let nazaj pa so postala moderna mesta ob morju, z zdravilišči, kopeli, hoteli, restavracijami ipd. Mesto je obiskal celo kralj Friedrich-Wilhelm IV in je bil očaran tukajšnjo romantičnostjo. Do mesta so speljali železnico in se je mesto tako lepo razvilo. (Spominja na zgodovino Portoroža in Opatije.....) Za čase Sovjetske Zveze se mesto ni z ničemer zamerilo komunistom, zato je v precejšnji meri ohranilo svoj čar.
Ker je bilo tako hladno in megleno, smo naredili kratek sprehod, se pozabavali ob morju in se vrnili nazaj. Bomo ponovili drugič, ko bo bolj toplo.
Zato pa čez par dni smo se odločili obiskati Baltiško morje na drugem delu - Kurškem polotoku. V bistvi je to dolg cca. 100 km pas zemlje med Baltiškim morjem in zalivom, širok je od cca. 3,5 km do vsega 400m.
Celotno območje Kurškega polotoka je vključeno v naravno dediščino UNESCO.
Ta Kurški polotok je zelo posebno mesto, je nacionalni park, za vstop v kateri zaračunavajo tudi vstopnino za vsak avto. Čeprav na samem polotoku sta tudi 2 manjša naselja in več bioloških in ornitoloških postaj, saj tu se ustavljajo ptice selivke in zato polotok še kličejo "ptičji most".
- Polovica polotoka je ruska, polovica pripada Litvi. Mejni prehod na sami sredini in je najbolj hiter mejni prehod med Rusijo in EU.
- Polotok po geoloških merilih je še povsem dojenček, je novotvorba, ki se je tu ustvarila nekje v 12. stoletju. Ljudje, ki so se tu naselili, začeli pospešeno uporabljati sekire, sekati gozdove in graditi hiše, pohištvo, barke, nenazadnje tudi drva, brez da bi se zavedali, kako resne posledice lahko to prinese. Ko so posekali gozd, ki je svojimi koreninami nekako držal skupaj tako trhla tla kot je pesek, so povzročili verjetno eno prvih naravnih katastrof "hand made". Premikajoče se peščene gore po raznih podatkih so zasuli okoli 20 vasi in so se razlezli vsevprek kot ledeniki v Groenlandiji. Včasih se je to zgodilo tudi sredi noči in ljudje niso uspeli niti obleči hlače, kaj šele dokončati fazo globokega spanca, ko so bili že živi pokopani.
Nasad pinjol je zelo zanimiv in prijeten za sprehod. Zakaj se drevesa tako zvijajo ravno na tem delu, ni natančno dokazano. Je pa veliko idej.
Eni pravijo, da so krivi gensko spremenjena semena dreves (pinjole so posadili v 60-h letih), drugi pravijo, da je kriv veter, ki piha v različno smer ob različnih sezonah.
Tretji pravijo, da so krive žuželke, ki grizejo drevesa v določenem obdobju rasti.
Dejstvo je, da je gozd star okrog 50 let, anomalije pa so se pojavile v zadnjih 10 letih. In gozd zraven je povsem normalen. Tako niti radioaktiven Černobil ne more biti kriv za tako atrakcijo. Skozi gozd so speljane potke, postavljene klopce in počivališča. Lep kraj.
Nikjer še nisem videla, da bi pred vhodom v gozd ob potki stalo opozorilo, da so SAMO potke tretirane proti klopom in da, če se sprehajaš izven označenih poti, imaš šanso, da te piči klop. Kakšna skrb. :)
Pa še ena "zanimivost"; ki smo jo opazili šele, ko smo gledali slike - vse 4 punce raznih generacij smo bile na tem izletu v rdečih jaknah, brez da bi zmenile.... Dan rdečih jaken. :)
Prva 2 dela:
Od Jadrana do Baltika
Kaliningrad
Iz Kaliningrada do Baltiškega morja je nekaj več kot 20 km. Ob obali Baltika je več manjših mest, kjer je poleti zelo živahno in utrip je čisto počitniški. Kljub temu, da se morje poleti segreje le do 21-22 stopinj, ob sončnih dnevih plaže so polne. Sicer pa marsikdo iz celinske Rusije pride na obalo Baltika od spomladi do jeseni samo po svež zrak in se sprehaja v borovih gozdovih tik ob obali morja.
Mi smo se odpeljali do mesta Svetlogorsk. V Kaliningradu je bilo toplo in sončno, nekaj kilometrov pred morjem pa se je pojavila megla, tako gosta, da na cesti jo je bilo zaznati skoraj kot steno. Temperatura zraka je bila nižja vsaj za 10 stopinj. Skratka neverjetna razlika na nekaj kilometrih.
 |
| Nabrežje Svetlogorska v gosti megli |
Da ne bi preveč nakladala, samo dejstva o tem resnično edinstvenem kraju:
- Kurški polotok je stokilometrski pas kopnega od ruskega Zelenogradska do Klajpede v Litvi, predstavlja le ogromen peščen nasip od morskega dna do svoje najvišje točke 60 m. Nobene osnove, trdne podlage, nič. Samo pesek.
- Kurški polotok je stokilometrski pas kopnega od ruskega Zelenogradska do Klajpede v Litvi, predstavlja le ogromen peščen nasip od morskega dna do svoje najvišje točke 60 m. Nobene osnove, trdne podlage, nič. Samo pesek.
- Polovica polotoka je ruska, polovica pripada Litvi. Mejni prehod na sami sredini in je najbolj hiter mejni prehod med Rusijo in EU.
- Polotok po geoloških merilih je še povsem dojenček, je novotvorba, ki se je tu ustvarila nekje v 12. stoletju. Ljudje, ki so se tu naselili, začeli pospešeno uporabljati sekire, sekati gozdove in graditi hiše, pohištvo, barke, nenazadnje tudi drva, brez da bi se zavedali, kako resne posledice lahko to prinese. Ko so posekali gozd, ki je svojimi koreninami nekako držal skupaj tako trhla tla kot je pesek, so povzročili verjetno eno prvih naravnih katastrof "hand made". Premikajoče se peščene gore po raznih podatkih so zasuli okoli 20 vasi in so se razlezli vsevprek kot ledeniki v Groenlandiji. Včasih se je to zgodilo tudi sredi noči in ljudje niso uspeli niti obleči hlače, kaj šele dokončati fazo globokega spanca, ko so bili že živi pokopani.
- Takratna nemška vlada ni videla posebnega pomena, da bi se borila za trakec kopnega, ki je zgubilo svoj transportni pomen in samo zahvaljujoč se neverjetnim entuziastom kot je bil Müller in Efa, so zbrali nekaj sredstev za reševanje tega ozemlja. V samem parki se da videti fotografije, ko je navaden kmečki narod vztrajno nekaj koplje, dela ograje, zaščite, sadi drevesa... Na polotok so dovažali sadike najbolj nezahtevnih dreves s celega sveta, ki naj bi jim za preživetje zadostovalo vsega 5 do 15 cm plodne zemlje.
- Posadili so gozd in začasno rešili težave. Vendar strokovnjaki so še vedno iščejo sredstva in bijejo alarm; menda sipine sploh niso tako stabilne in celoten polotok se lahko enostavno razleze narazen.....
- Polotok je zelo priljubljeno mesto za kratke počitnice in piknike v naravi - kombinacija nasadov tik ob morju je popolna za spomladanski in poletni izlet. Je tudi kar nekaj koč in zdravilišč. Poleti zna biti prava gneča in polna parkirišča.
- Utrinki iz obiska: skrivnostna, neresnično, izključno.
Je bilo presenetljivo, ko smo daleč ob vodi zagledali nekaj, kar smo sprva mislili, da je konj. Šele z večim zoomom smo ugotovili, da je los prišel na plažo. Kako lahko tu živi, ko pa razen ceste in nekaj peska okrog, skoraj nima zemlje, kaj šele hrane.
Še ena zelo velika posebnost in atrakcija tega polotoka - "Čaroben gozd" ali "Plešoči gozd". Na zelo majhnem delu med povsem normalnimi nasadi in drevedi, je del, mogoče 100 x 100 m, kjer se drevesa zanimivo zvijajo, brez nobene pomoči odzunaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar