Pisa sploh ni bila načrtovana. Je bila samo ena od možnih destinacij v Toscani, če bi imeli še kaj časa po Firencah.
1. del našega izleta v Toscano: Firenze
Ko smo se zjutraj zbudili v Firencah, ni bilo niti sledu od včerajšnjega sončnega, že spomladanskega dneva. Mrzlo je bilo, turobno, rosil je zoprn dež, skratka nič prijetnega. Se odpravimo na tržnico v Firencah in nato še na kavico. In takoj za tem štartamo v Piso, ki je oddaljena kako uro vožnje.
V Pisi sem že bila Pisa & Lucca 2011. Ostali pa še ne, zato moramo obvezno na piazzo dei Miracoli.
Parkiramo se na parkirišču (2,50 €/ura) 100 m proč od trga. Zopet mesta ne vidimo, razen samega trga in bljižnje ulice, kamor smo zavili na kapučin.
Trg Čudežev takoj začara svoj prvi čudež, ki se mu ne more izogniti nihče, ki stopi na ta trg, - vsak poskuša narediti čim bolj čudno fotko. :) Tu smo se še samo psihično pripravljali na poziranje.
V dveh letih, kar me ni bilo sem, se ni nič spremenilo. Tako kot zadnjih 500 let.
Tokrat ne gremo na stolp (še vedno čutimo posledice vzpenjanja na kupolo Brunelleschi dan prej v Firencah in noči v diskoteki), se pa zabavamo pod stolpom.
Še vedno je poševen.....
Poševen stolp, poševne fotke, poševne poze, poševnooki turisti. Teh je največ in so najbolj zagreti pri poziranju :)
Naš izziv japoncem :)
Moramo paziti, da ne obrnemo stolpa na drugo stran :)
Čisto smo padli notri.
Zanimivo, Pisa je tako blzu Firencam in je taka razlika v vremenu. V Pisi je bilo prav lepo vreme.
Čisto po naključju gremo v paninoteko Il Canguro. Za šankom je sam lastnik. Debata, smeh, fotografiranje skupaj.
Ga povabimo k nam v Slovenijo, lastnik deluje celo zagret za kaj takega, vzame Darkino vizitko. V trenutku povleče prenosnik iz šanka, se najdemo na Facebooku, in evo - smo že prijatelji, naša slika je na steni paninoteki. Bravo! Tako se dela!
Če bi se peljali sami mimo te restavracije, nikoli se ne bi ustavili, zunaj zgleda prava betola. Noter izgleda veliko bolje, predvsem pa - komaj smo dobili prazno mizo, vse je polno, čeprav je restavracija ogromna. Se nahaja 2 km pred krajem Marina di Pisa takoj ob velikem krožišču. Priporočamo!
Obala je zavarovala z ogromnimi kamni oz. skalami. Najbrž zato, da reka ne bi odplavila obale. Kaj pa vem.
Meste že tako ni veliko, povrh vsega pa konec februarja je še čisto prazno.
Dolgo nabrežje nas je spomnilo na Piran.
Se spustimo do edine plažice, ki smo jo našli. No ja, ni prav vabljivo za kopanje.
Se sprehodimo skozi mesto duhov in se odpeljimo proč. Se bojim, da sem se pa res ne bomo več vračali.... Smo pa bili na Ligurskem morju :)
1. del našega izleta v Toscano: Firenze
Ko smo se zjutraj zbudili v Firencah, ni bilo niti sledu od včerajšnjega sončnega, že spomladanskega dneva. Mrzlo je bilo, turobno, rosil je zoprn dež, skratka nič prijetnega. Se odpravimo na tržnico v Firencah in nato še na kavico. In takoj za tem štartamo v Piso, ki je oddaljena kako uro vožnje.
V Pisi sem že bila Pisa & Lucca 2011. Ostali pa še ne, zato moramo obvezno na piazzo dei Miracoli.
Trg Čudežev takoj začara svoj prvi čudež, ki se mu ne more izogniti nihče, ki stopi na ta trg, - vsak poskuša narediti čim bolj čudno fotko. :) Tu smo se še samo psihično pripravljali na poziranje.
V dveh letih, kar me ni bilo sem, se ni nič spremenilo. Tako kot zadnjih 500 let.
Tokrat ne gremo na stolp (še vedno čutimo posledice vzpenjanja na kupolo Brunelleschi dan prej v Firencah in noči v diskoteki), se pa zabavamo pod stolpom.
Še vedno je poševen.....
Poševen stolp, poševne fotke, poševne poze, poševnooki turisti. Teh je največ in so najbolj zagreti pri poziranju :)
Naš izziv japoncem :)
Moramo paziti, da ne obrnemo stolpa na drugo stran :)
Čisto smo padli notri.
Zanimivo, Pisa je tako blzu Firencam in je taka razlika v vremenu. V Pisi je bilo prav lepo vreme.
Tudi v Pisi poleg stojnic na vsakem koraku te nagovorijo priseljence iz Afrike, ki prodajajo razno razne izdelke, ki s Piso in Toscano sploh nimajo ničesar skupnega. Ker smo prijazni, se s kakšnim tudi pohecamo. Roger baranta, ampak se ne pusti, da mu prodajo kakšno neumnost. Erik pa ni "zdržal" in za vse nas, dame na izletu, kupil zapestnice za spomin. Erik, hvala!!!!!
Zavijemo v prvo ulico in gremo na kavo. Izven trga Čudežev je Pisa povsem običajno italijansko mesto. Čisto po naključju gremo v paninoteko Il Canguro. Za šankom je sam lastnik. Debata, smeh, fotografiranje skupaj.
Ga povabimo k nam v Slovenijo, lastnik deluje celo zagret za kaj takega, vzame Darkino vizitko. V trenutku povleče prenosnik iz šanka, se najdemo na Facebooku, in evo - smo že prijatelji, naša slika je na steni paninoteki. Bravo! Tako se dela!
Za šankom ima takšne CocaCole. Super so!
Šefa paninoteke vprašamo, kje bi lahko kaj pojedli finega, restavracija, kamor hodijo domačini. Priporoča nam restavracijo La Rampa, malo izven Pise.
Pozneje se tam ustavimo na kosilu, hrana je odlična, cene so res ugodne. Hvala, gospod Il Canguro!Če bi se peljali sami mimo te restavracije, nikoli se ne bi ustavili, zunaj zgleda prava betola. Noter izgleda veliko bolje, predvsem pa - komaj smo dobili prazno mizo, vse je polno, čeprav je restavracija ogromna. Se nahaja 2 km pred krajem Marina di Pisa takoj ob velikem krožišču. Priporočamo!
Pisa leži le 8 km prč od obale Ligurskega morja. Take priložnosti pa ne bomo spustili. Zato se peljemo do najbližjega kraja na obali. Samo "pozdraviti" morje.
Mestece Marina di Pisa se nahaja ob izlivu reki Arno v Ligursko morje. Mogoče zato plaže nas niso navdušile. Pravzaprav jih sploh nismo videli.Obala je zavarovala z ogromnimi kamni oz. skalami. Najbrž zato, da reka ne bi odplavila obale. Kaj pa vem.
Meste že tako ni veliko, povrh vsega pa konec februarja je še čisto prazno.
Dolgo nabrežje nas je spomnilo na Piran.
Se spustimo do edine plažice, ki smo jo našli. No ja, ni prav vabljivo za kopanje.
Se sprehodimo skozi mesto duhov in se odpeljimo proč. Se bojim, da sem se pa res ne bomo več vračali.... Smo pa bili na Ligurskem morju :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar