Moskva in Rdeči trg

Nadaljevanje našega potovanja v Rusijo.
Prvi 3 deli:
Od Jadrana do Baltika
Kaliningrad
Baltiško morje

V Rusiji velja, da je St. Peterburg lepši od Moskve, da je bolj uglajeno in kulturno mesto. Mogoče je kaj na tem, a jaz sem vedno imela raje Moskvo. Čeprav zadnji moj obisk tega mesta spada v začetek 90-h. Zato sem zelo želela zopet obiskati to mesto in ugotoviti posledice perestrojke, demokracije in predvsem kapitala.

Glede na to, da sva imela "bazo" v Kaliningradu, do preostale Rusije sva morala z letalom, saj za potovanje "iz Rusije v Rusijo" z avtom, vlakom ali avtobusom bi potrebovali dodatni vizum - za prečkanje meje z Litvo in Belorusijo. Poiskala sva poceni lokalnega prevoznika, leteti je 1,5 uro.  In iz oblačnega Kaliningrada pristanemo v sončni in skoraj poletni Moskvi.
Iz letališča Vnukovo do centra Moskve vsako uro (ali morda pol ure) gre hitri vlak, stane pa 300 rublev na osebo (cca. 7,5 Eur). Po mestu je najbolje se voziti z metrojem, je jasno, je zelo dobro pokrito, je hitro in poceni - ena vožnja 0,70 €. Čeprav, ko začneš šteti v rublih, se številke kaj hitro prelevijo v tisoče rublev, kar že psihološko deluje, da preveč zapravljamo :)
Freddy je nad metrojem navdušen.

Moskovski metro je eden največjih na svetu (večje so samo podzemne v Tokio, Seulu in Pekinu). Podzemna tu ustvari pravo podzemno mesto, postaje so večinoma zelo lepe, predvsem tiste, ki so zgrajene še pred vojno oz. v času Stalina. Postaje so zelo globoko pod zemljo. 44 od 188 postaj so uvrščeni na seznam državne kulturne dediščine. Vlak gre vsake 2,5 minute, ob konicah tudi vsake 90 sekund in šele ponoči na 4-5 minut. In vseeno v metroju so nepregledne množice ljudi. Na 13-14 mio stalno prijavljenih v mestu, sem se pripeljejo le med tednom v službo ali na začasno bivanje/študij/delo še vsaj 5-6 mio ljudi dnevno.

V Moskvi, kot recimo v Parisu ali drugem večjem mestu, sploh ni pomembno, če imaš hotel v centru, pač pa pomembno, da je blizu metroja. Mi smo si rezervirali hotel Turist, ki je dobrih 500 m proč od podzemne in, roko na srce, na Google map je delovalo, da je bližje....

Želeli smo, da imamo vodene oglede po mestu in dobrega vodiča, ki bi lahko razložil vse o mestu. Našli smo agencijo, ki je ponujala take usluge, v skupinico poleg nas štirih so vključili še 3 rusi nekje iz centra Rusije. Tako smo imeli prav simpatično skupinico in odlično vodičko. Imajo dober način - vsak dan v tednu je predviden za določen izlet oz. vrsto ogleda. Prevoz v mesto si urediš sam in se priključiš skupini v tistih dnevih, ko si pač v mestu. Tako so zelo učinkoviti z malo stroškov. Namestitev pa so urejali vsem v hotelu Turist, zgrajenem najbrž dobrih 100 let nazaj.

Hotel ni bil drag, zato se nismo z ničemer obremenjevali. Sobo in kopalnico je Freddy posnel, posnetek je na koncu posta. Ne morem pa, da ne bi omenila zajtrka. Mogoče kot zaposleni v hotelirstvu pričakujem preveč, ampak zajtrk je bil skoraj "kulturni šok". 
V zajtrkovalnici na šanku so vnaprej pripravljene skodelice z vrečko čaja notri. Poleg skodelic na šanku stoji grelnik za vodo, da si sam natočiš vročo vodo. 1 sladkor na osebo izda natakarica, ki je za šankom (natakarica vse 4 jutra bila ista, je bila že čez 50 let in niti eno jutro ni bila dobre volje ali prijazna). Brez besed, ko te zagleda, postavi na šank krožnik s feto kruha in na kruhu feto suhe salame. Zraven dobiš krožnik jedi, ki je danes za zajtrk (smo imeli tortelini z mesom, neke vrste sirovi štruklji, kaša in hrenovke). Za sladico dobiš pakirano merendino ali roladico. To je zajtrk, različic ni predvideno. Ne spomnim se, mogoče je bil še sok v tetrapaku.
Jaz zjutraj v vsakem hotelu, tudi doma, si vzamem kavo z mlekom, kruh, maslo, sir. Vse ostalo lahko pogrešam, tega pa ne. Naša natakarica najbrž je mislila, da jo tako zezamo ali testiramo na vzdržljivost - najprej:
- A lahko kavo namesto čaja?
Iz omarice pod šankom potegne pločevinko Nescaffeja. Tudi prav. Mašine za espresso tako ali tako ne vidim.
- A lahko še za moža?
- Lahko malo mleka?
Iz skladišča dobimo 4 posodice s smetano, kot jih delijo na letalu. OK.
- Bi prosila še za dodatni sladkor za moža.
Oster pogled, vendar dobim tudi ekstra sladkor. Vse brez besed z njene strani, ali nasmeha.
- A bi lahko samo mojo salamo zamenjali za sir? Vam lahko pustim torteline, ker jih itak ne jem zjutraj...
Gre v skladišče, kjer nareže 2 rezine sira. Velikodušno pusti torteline.
- Hvala, hvala lepa.
In tako vsako jutro! Vsako zadevico vprašat posebej. Nikoli trohice nasmeha ali prijaznosti. Mogoče je bivša zaposlena v KGB. Od tako ostrega pogleda se nisva niti spomnila, da bi ta zajtrk fotografirala. Hehe, skoraj, da je to najmočnejši vtis od Moskve :)
Nič, gremo v mesto. V hotel smo prišli šele popoldan, zato ta večer gremo peš do VDNH - razstava dosežkov sovjetskega naroda. Včasih odlična razstava vseh zveznih republik, z več paviljoni, parkom, razvedrilom za vse obiskovalce.

 Se sprehodimo le po delu parka, zagledamo veliko panoramsko kolo in se odpravimo opazovati sončni zahod nad mestom. Cena veselja - 300 rublev (7,5 Eur), krog traja 15-20 minut, kolo je med največjimi v Evropi. Ko se usedeš na sedež in te zaprejo s kovinsko štango, noge postaviš le na majhen podstavek, sicer pa pod nogami je brezno. Kar strašljivo. Zanimivo - da prideš na kolo, moraš skozi trirogelnik, ki je zelo zelo ozek, komaj greš skozi. Zakaj? Tisti, ki ne gre skozi, je predebel in se kovinska zapornica sedeža ne bi zaprla. Ta zapornica je edino, kar te drži na sedežu..... Ne moreš pa je sam odpreti ali se iz nje izmuzniti.

 Takoj pod nami, pred vhodom na VDNH je spomenik astronavtom.

 Ob spomeniku je tudi hotel Kozmos, včasih eden najboljših hotelov v Moskvi. Zunaj še vedno zgleda zelo zanimivo. V žarkih zahajajočega sonca deluje pozlačen.

 In še sončni zahod nad 20-milijonskem mestom. Vse okrog, kolikor se vidi, so stavbe... Nepojmljivo.

Naslednje jutro se dobimo z našo vodičko le kje drugje kot na Rdečem trgu! Prišli smo celo prej, kot je bilo naročeno, da smo si lahko vzeli čas in se najprej sami tukaj razgledali.

 Ko prihajaš iz metroja, vidiš samo rdeče stavbe, kje pa je trg? Moraš skozi mestna vrata. In takrat na manjši vzpetini se odpre Rdeči trg v vsej svoji veličini.

Na trgu so še ograje in sedeže, saj ravno prejšnje dneve je potekala neka prireditev. Trg živi. In ne samo na račun turistov. Nekoč so tu zapeli celo Scorpionsi "Wind of change".

Spomenik Mininu in Požarskemu

 Vsaka stavba na trgu in vsak spomenik so priče zgodovine, vse skupaj je pod zaščito UNESCO. Minin in Požarski na spomeniku na zgornji sliki sta recimo vodila ljudsko vojsko v začetku 17. stoletja, ko so Rusijo napadali Poljaki. Zanimivo, da kiparju, ki je delal kip 200 let pozneje, sta pozirala njegova sina.
Jaz tudi poziram, sicer pred trgovino s spomeniki. V Moskvi sva dokončno ugotovila in se odločila za naprej - če že imava v mislih kupiti kaj spominčkov, je treba kupiti tam, kjer jih vidiš oz. na mestu samem in ne iskati, če bo še kaj lepšega, bolj zanimivega in cenejšega. Ker ne bo. Ker povsod je isto. Tako pa ostaja spomin, da je neka reč prav z Rdečega trga, Eiflovega stolpa ipd.
Še dobro, da si je Freddy kupil kučmo na Rdečem trgu. :)

Katedrala Kazanske ikone Božje Matere (Kazanski sobor) je majhna, a zelo pomembna za ruse in zelo cenjena in vplivna cerkev na samem Rdečem trgu. Tudi to cerkev so postavili okrog 400 let nazaj, ko so premagali poljske intervente (skoraj je čudno, poljaki nikoli ne dajajo vtisa, da bi koga napadli, sploh pa ne ruse :) . V cerkvi je shranjena edinstvena ikona. Nismo šli noter, ravno so imeli mašo, in pri tako majhni cerkvi se je nam zdelo neprimerno, da bi prikrajšali za prostor notri nekoga, ki mu je to resnično pomembno.
Zraven cerkvi je možno kupiti ikone, ki so bile počaščene v tej katedrali in veljajo za verske relikvije.

Jutranja protisvetloba na Rdečem trgu.

Na trgu presenetljivo, ni take množice ljudi, kot bi si milili. Zato pa srečaš zanimiv folk. Tudi takih, ki so zdavnaj pokopani. Recimo, tovariš Stalin. Ki ima neodložljiv telefonski pogovor, najbrž se meni s KGB.

Prodoren pogled tovariša Lenina. kako šele prodoren bi bil pogled, če bi videl, kako vrta po nosu tip za njim. 

Gospa, ki na kolenih čaka miloščino pred Kazansko katedralo. Obraz je povsem zaprt. Smo pa videli njene mlade, negovane roke. Kako mora biti hudo, da takole služiš denar???

Par metrov proč gresta mladoporočenca in ohcet. 

Napis Krasnaja ploščad (Rdeči trg). Ne zaradi Rdeče armade (mogoče pa je le povezava), ampak zaradi stavb iz rdečih ceglov, ki so zgrajene na trgu že veliko prej, preden se je Lenin spomnil Rdeče Armade. Zgodovina pa pravi, da ime Krasnaja izvira iz Lepa (v ruščini - krasivaja), pač 400 let nazaj slovanski jeziki so imeli veliko več skupnega in se je takrat reklo - Krasni trg, v smislu Lep. 

Na trgu je mogoče še vedno obiskati Mavzolej Lenina, le ob določenih dnevih. Iz idejnega simbola je to postala turistična atrakcija in zgodovinski spomenik. 

So pa ob zidovih Kremlja pokopani več sovjetskih državnikov in politikov. Ljudje po perestrojki (in mestna administracija) so se uprli temu pokopališču v centru mesta in Rdeči trg je mesto vsemogočih praznovanj in koncertov. Od Scorpionsov, ki so 2x nastopali na Rdečem trgu, do Red Hot Chili pepper in Plasido Domingo, do ruskih zvezdnikov. Tu se pričaka novo leto in ognjemet od prazniku mesta.

Katedrala Vasilija Blaženega je za mnoge simbol Moskve.  Katedralo je dal zgraditi Ivan Grozni, arhitekti po končani gradni pa so bili oslepljeni, da ne bi nikoli več zgradili česa tako lepega. Car Ivan Grozni je bil res grozen. Sedaj je tukaj del Državnega zgodovinskega muzeja, saj po revoluciji vsa verska dejavnost je bila ukinjena. Čeprav zadnjih 20 let tukaj še vedno občasno izvajajo maše. 
Katedrala ima 11 kupol, vsaka kupola znotraj katedrale ima svojo manjšo cerkev (skupaj 10), z oltarji posvečeni različnim svetnikom. Vsaka notranja cerkev je zelo lepo poslikana. Enajsta najvišja kupola je nad zvonikom.

Rdeči trg ni tako majhen za hoditi po njemu, 700 za 100 m. Tako smo ga dali samo 2x skozi :) Zjutraj in popoldan.

Spasski stolp (Spasskaja bašnja) je eden in najbolj znanih od 20 stolpov Kremlja. Na tem stolpu so tudi Kuranti - glavna ura Rusije. Za ruse je novo leto takrat, kadar bijejo Kuranti. Zadnjo minuto vsakega leta obvezno predvajajo  na vseh TV programih v Rusiji sliko ure, ki odšteva zadnje sekunde preteklega leta. To je čas, da razmisliš o letu ki gre, si kaj zamisliš za leto, ki prihaja, in predvsem znak, da je treba odpirati penino! 
Na tem linku se da slišati, kako zvoni ta ura Kuranti 
Še zanimivost o uri - velika je več kot 6 metrov, puščici pa so okrog 3 m. Tako da so, ja, vidne. 

Spasski stolp skriva v sebi Spasska vrata, glavni vhod v Kremelj. Tukaj pripeljejo najvišje politike na obisk predsedniku Putinu (tudi vsem njegovim predhodnikom). Že v starih časih, so vrata častili kot nekaj svetega in obiskovalci Kremlja niso smeli skozi vrata na konju ali s pokrito glavo. Vsakdo je moral dati klobuk dol, ne glede na državljanstvo ali vero. 

Skratka Rdeči trg je krasno mesto in se tu lahko zapravi ves dan. :)

Toliko lažje zapravljaš tukaj čas, ker nasproti Kremlja na drugi strani trga je glavna trgovina Rusije - GUM (Glavni Univerzalni Magazin). GUM je nastal na mestu starih trgovinskih ulic, tržnic in je sedaj ogromen luksuzen shopping center, s trgovinami vseh vrst (predvsem tiste dražje). 

So dolge pokrite ulice trgovin in lokalov. Nepričakovano, je tu dobra in zelo ugodna možnost kosila neposredno na Rdečem trgu (drugače cene so primerne največjim svetovnim turističnim krajem, sezuvajo) - v 3. nadstropju GUMa je "Stolovaja N°1", kar bi pomenilo "Sampostrežba N°1". V času Sovjetske Zveze je bila tu samopostrežna restavracija, bolje rečeno menza. Ohranili so idejo, še vedno je ostala samopostrežba (s pulta jedi si postavljaš na pladenj, plačaš na blagajni, nato greš pojesti); lokal so lepo prenovili v retro slogu, kot da smo za vedno v 70-h letih, tudi nazive jedi so iz tistih časov, značilne jedi za čase socializma od boršča do kompota iz suhega sadja, vendar vse zelo okusno pripravljeno, nobene pice, pomfrija, koka-kole.... 20 let nazaj v tak lokal ne bi več stopil, sedaj pa je vse zelo zelo solidno v retro slogu za ugodno ceno. Kosilo za 4 osebe je stalo cca. 35 Eur (juha, glavna jed, sladica). Na sliki spodaj je aparat za gazirano vodo s sirupom. Te so včasih stali po vseh mestih Rusije kar na cestah in delali na kovanček. Noter je bil eden ali dva steklena kozarčka, so si jih ljudje sami splahnili. Kakšen HACCAP neki. Aparat še vedno (ponovno) dela, pijača pa niti približno ni več tako dobra kot je bila v otroštvu.

 Ulica v GUMu, "deklice" na ležalnikih so manekene za trgovino z očali :)

Ker  je Moskva tako ogromna, bo več kot en post. Zato - to be continued:
Nadaljevanje: Moskva - mesto presežkov
Moskva za turiste

Še bližnjica do posnetka naših vtisov o Moskvi Москва