Zemljevid 2017


visited 37 states (16.4%)
Create your own visited map of The World

četrtek, 18. april 2013

Moskva & Kolomenskoye

Začetek: Moskva 1.del
Moskva 2.del
Moskva je ogromno mesto, za ogled vsaj najbolj zanimivih delov mesta, potrebuješ dobro logistiko in organizacijo. Kajti v Moskvi je še ogromno za videti tudi razen Kremlja in Rdečega trga.

Sprehod po ulici Arbat je obvezna točka programa v Moskvi. Abrat je peš ulica v centru, je nekakšen center in simbol za prebivališče "pravih" domačinov. Si pravi moskovčan, če si doma na Arbatu ali tu v bljižini. To je kot če bi v Ljubljani stanoval takoj ob Tromostovju.
Ulica je že več kot 20 let odprta samo za pešče, tu je veliko trgovin in barov/restavracij, na ulici se srečajo umetnike, od slikarjev do glasbenikov. V tej ulici so stanovali nekateri znani pesniki in pisatelji prejšnjih let. Dvorišča Arbata menda so (bila) samo za prebivalce, prišlekov niso marali in si se moral potruditi, da so te sprejeli za svojega. Niso pa tu živeli bogataše, te so se pojavili tu v zadnjih 20 letih. Dvorišča pa so še vedno ista.
Na ulici mrgoli turistov, ves čas se nekaj dogaja; tu so tudi priljubljeni spomeniki (uradni in neformalni) pisateljem in glasbenikom. Nekateri (domačini?) skušajo zaslužiti svoj kruh. Tega možakarja smo slikali, ko je naredil kratko pavzo.
Gospa v narodni noši pa vabi kupce v trgovino s spominki. Prijetna ulica. Še boljše, če po ulici te pelje domačin, vsaka stavba ima svojo zgodbo.
Mi smo imeli veliko prednost, da smo imeli vodiča in prevoz za ogled mesta, sami nikoli ne bi uspeli pogledati vsega, zaradi ogromnih razdalj v mestu in tudi tega, da enostavno ne moreš vedeti, kaj in kje pogledat ter zakaj je to nekaj posebnega.
Ob reki Moskvi, na mestu, kjer so načrtovali zgraditi največjo stalinsko "visotko" za srečanja komunistične partje, so 15 let nazaj zgradili katedralo Kristusa Odrešitelja, ki je sedaj glavna cerkev Rusije. Na istem mestu je že stala pravoslavna cerkev, vse do leta 1933, ko so se komunisti odločili, da v Sovjetski državi ni religije in ni Boga. Sedaj je to največja cerkev v Rusiji, ki sprejme tudi 10 tisoč obiskovalcev.
Se zapeljemo do ene lepših razglednih točk v Moskvi - Vorobjeve Gore. Nad visokim bregom reke Moskve je lep razgled na celotno Moskvo, v ozadju pa še ena "stalinska visotka" - Moskovska univerza. Zelo prestižna.
Te Vorobieve Gore so znana turistična točka, če že razmišljate, kje bi nabavili kaj suvenirjev - tukaj je pravi kraj.

 Dokler smo si vse ogledali in razmišljali, kaj bi kupili, so nas začeli preganjati, in nismo kupili vsega, kar bi hoteli :) Nismo pa pozabili vzeti majčke "Vodka connecting people" in CCCP :) Freddy je vesel. Sploh, ker so majčke po 6 eur.


Moskva stoji na 7 hribih (deluje, da je čisto ravna, dokler se ne začneš spuščati in vzpenjati). Se zapeljemo do naslednjega hriba - Poklonnaja Gora. Tukaj je zelo znan in obiskan park, memorial in muzej vojakom, ki so branili državo med  drugo svetovno vojno.
Park Zmage in spomenik vojakom so uredili kmalu po koncu vojne in tukaj se odvija veliko slovesnosti, ne samo v spomin na drugo svetovno vojno, tudi se obeležijo sedanji dosežki Ruske vojske. (Kako to, da vojska tudi v mirnem času ima neke dosežke in zasluge??)
Mi smo bili prisotni ravno, ko je vojaški orkester korakal skozi park. A je bila kakšna vaja ali kak poseben dogodek - ne vemo. Naredi pa posebno vzdušje.
Nismo šli v muzej, menda je zelo zanimiv. Rabiš pa živeti precej časa v Moskvi, da bi obiskal večino zanimivih muzejev.
V bližini Parkas Zmage, v isti ulici, je zgrajen tudi slavolok Zmage, ta pa je v čas ruskim vojakom, ki so premagali Napoleona leta 1812. Hecno, kako vsaka država drugače interpretira isti zgodovinski dogodek. Zelo podoben slavolok zmage sva gledala v Parizu. Tam so ga najbrž postavili Napoleonu kot zmagovalcu..... Tukaj pa je Napoleon tisti, ki je napadel tujo državo in prizadel veliko bede mirnemu prebivalstvu. 
Na spodnji sliki se vidi delček vrste v muzej ravno v času, ko je gostil razstavo slik Picassa. Na sliki se vidi le vrsta ob eni steni stavbe. Mi smo se peljali okrog stavbe in garantiram, da se vrsta vije z vseh štirih strani in  se za kakih 20 metrov ne sklene v krog. Ljudje na začetku vrste so znali povedat, da so stali 4-5 ur (smo bili tukaj v dopoldanskem času, tako so začeli s čakanjem že ob 5h-6h zjutraj). In to je masa ljudi. Od kje je taka želja po umetnosti?
Spomenik trem mušketirjem Dumasa pred muzejem (se ne spomnim imena muzeja, nasproti cerkvi Kristusa Odrešitelja). Zakaj je tu ta spomenik D'Artagnanu in trem prijateljem - ne vem. Knjigo sem prebrala več kot enkrat, nikoli zasledila kake povezave z Rusijo.
Še ena limuzina čaka svoje potnike.
Se peljemo skozi stanovanjsko sosesko v centru. Pri nas je fino, če imaš svojo hišo ali vsaj vrstno hišo, da ti sosedje ne hodijo "po glavi" in da jih imaš nasploh čim manj. V osnovi to velja tudi za Moskvo. Ker pa je zemlja tako neverjetno draga za gradnjo nizkih hiš, si to lahko privošči le malokdo. Zato stanovanja v takih nebotičnikih veljajo za odličen kraj za življenje. Sploh pa v tem naselju. Ker se nahaja v centru mesta, vendar ta del ni tako onesnažen, saj je malo na hribčku, okrog je veliko zelenja. Moskovčani so zelo pozorni na ekologijo in dober zrak. Ker pač ga nimajo. Stanovanje v zgornjih nadstropjih, t.i. penthaus, si lahko privoščite po 35 000 USD na kvadratni meter! In v penthausih niso majhna stanovanja - vsaj 100 m2 in več. V nižjih, manj prestižnih stanovanjih, cena metra se giblje okrog 10 000 USD. Nore cene, samo zaradi centra in dobrega zraka. In mi se pritožujemo, da je pri nas drago?! Veliko podobnih elitnih sosesk imajo zaprt dostop do stavb, imajo svojo varnostno službo z vratarjem, in tudi marsikaj, kar ti olepša življenje - svoj fitnes, čistilnico, še kaj, kar se sedaj niti ne spomnim. Drago plačajo, vendar tudi dobijo. Zaslužki v Moskvi pa so lahko zelo veliki....

Maja v Moskvi je najlepše. Vreme je že lepo, vse je sveže, tudi fontane že delajo. Med tem, ko po vsej Evropi je bilo kislo deževno vreme, v Moskvi smo se sončili in uživali na popolnih 23 stopinjah....
Nadaljujemo ogled mesta. Moscow-city. Poslovna četrt. Lepo načrtujejo gradnjo mesta, stanovanjski predel se ne meša s poslovnim, trgi in muzeje za turiste so vpleteni v zanimive ulice umetnikov in trgovcev. Z vso kaotičnostjo megapolisa, je Moskva zelo prijetno in enostavno mesto.

Pozlačene kupole ene od cerkva v Moskvi
Se prepleta staro in novo - spomenik Bagrationu, generalu vojne s francozi leta 1812 ter stavbe nove poslovne četrti. Pravzaprav, lepo paše skupaj. Sicer kip je tako ali tako "nov" v zgodovinskem pomeu - postavili so ga dobrih 10 let nazaj. Čudi me, da v teh časih postavljajo spomeniki dogodkom, ki so se zgodili 200 let nazaj. A ni nič bolj sodobnega?
Sprehodimo se mimo Državnega Zbora Rusije - Duma. Celo se nam zdi, da smo srečali nekega politika, ki hiti v službo. :) Na sliki se ne vidi, vendar v okolici je kar precej varnostnikov in policije, ter zagotovo je vse pod kamerami.
Zadnji dan se odpravimo v Kolomenskoye - muzej na odprtem, včasih so tu živeli carji, ko so želeli nekaj časa prebiti izven mesta. Sedaj Kolomenskoye je že skoraj v mestu, včasih pa je bilo to čisto podeželje. 
Kolomenskoye je park, kjer lahko obiščeš cerkva in stavbe, kjer so živeli carji in njihova služničad. Tukaj se lahko poskušaš vživeti v življenje kakih 300 let nazaj. Izvajajo še vedno zanimivi obredi, lahko se preoblečeš v narodne noše, na ulicah parka lahko vidiš igrati na tradicionalna ljudska glasbila. Za nas so uprizorili svatbo, in to tako, da smo mogli sodelovati v obredu. Zabavno in zanimivo. In tudi drugačno.
Ivan Grozni in družina. A nismo luštni? :))
Prav Ivan Grozni se je odločil postaviti tukaj cerkev v spomin na njegovo poroko. Menda je zelo rad preživel v bližnji vasi svoj god (29. avgust), tako, da se je odločil, da si bo tukaj zgradil podeželsko rezidenco.
Pozneje car Aleksej Mihajlovič je dal zgraditi tukaj še čudovit lesen dvorec, s 270 sobanami.
Mladi Petr prvi je rad tukaj prebijal poletja. Vendar, ko je zrasel, se je odločil prestolnico prenesti v St. Peterburg (zgradil je kar novo mesto!), tako Kolomenskoye ni bilo več tako priljubljeno mesto pri ruskih vladarjih in počasi so ga zapustili. Prav pod tem drevesom mladi Petr I je rad bral knjige in že koval velikopotezne načrte. 
Kot vsak turističen kraj, tudi tukaj obstaja mesto, ki prinaša srečo in uresničitev želja - potrebno je le objeti drevo Petra. :)

Še v času Sovjetske zveze so tu živeli prebivalci, potomci bivšega osebja carjev. Sčasoma stavbe so začeli razpadati, in še dobro je, da so se oblasti odločili območje prenoviti in narediti tu muzej.


Za zaključek še božanska panorama iz Kolomenskega. Še tak hudobnež kot Ivan Grozni očitno je rabil nekaj miru, sprostitve in lepote.
Iz Kolomenskega smo se odpravili direktno na letališče. Niti nas ni presenetilo, da začetna zamuda leta 2 uri, se je prelevila v 3,5 ure. Ker smo leteli z neko rusko letalsko družbo, ki sedaj niti več ne obstaja. Naše letalo smo čakali, da prileti iz Budimpešte; ko smo bili že na letališču, letalo še ni iz Budimpešte še niti vzletelo. Tja so tudi prišli po neki krožni poti. Skratka, imeli smo pomisleki v spočitost pilota in varnost poleta. Ker pišem ta blog, je, očitno, bil pilot odličen :). 
Smo pa imeli priložnost spoznati ponudbo na letališču. Ki se je nam vtisnila v spomin. Bolj zaradi dolgčasa gremo na kavico v bar na letališču. Naročimo 3 kapučini in "sendvič" (feta kruha z rezinico sira). Deklica na šanku dela - najprej morate plačati na blagajni. Ji povem, ok, ti kar pripravljaj kave, grem plačat (blagajna je 2m proč!! tisti črni kvadrat na levi strani slike). Račun 820 rublev. Se mi zdi, da to ni malo, ampak takoj ne morem niti razumeti, koliko sem plačala. Štejemo. 22 Eur! Vprašam, če so se zmotili. Ne. "Sendvič" stane skoraj 2 eur in je, recimo, OK. Kave pa so po 7 Eur. Prosim????!! Ali je to luvak kava in ste pravkar v skladišču pomolzli kravo? Ali za s seboj dobimo še vsak zlato zrno? 
A se komu zdi, da je 7 Eur primerna cena za kavo?
Vprašam za cenik (nimajo navade, da bi bile cene kje vidno napisane), že po ceniku ena kava bi morala biti za 2 eur cenejša. Kar je še vedno krepko navita cena. Ampak uradna. Blagajničarka pa začne dokazovati, da so nam dali v kapučin več mleka kot to nam pripada in da je vse to morala računati. Argumenti v smislu, da nismo prosili dodatnega mleka, da kapljica mleka ne more stati 2 eur in da po ceniku cena kapučina je toliko, pripeljejo samo do izjave, da so res dragi in da zato ljudje pri njih ne naročajo. Denarja pa ne bodo vrnili. Toliko nam to ni dalo mira, da sem poslal dopis v oddelek za stike z strankami, s kopijo računa (ki ni bil račun, ampak trak iz kalkulatorja). Seveda, odgovor čakam še dandanes. Sem pa jim že takrat povedala, da bom to povedala vsakemu, ki bo hotel poslušati in da zgodba bo na spletu. Kar izpolnjujem :) 
Pa še nekaj - kava je bila grozna. 
Potem so nam rekli domačini - pa kaj ste mislili, da boste kot tujci dobili pošteno ceno? Valda vam zaračunajo še zrak..... Tako nauk - nikar naročati kave v kavarni na letališču Vnukovo. 
Še več zapiskov o potovanju v Rusijo:
Od Jadrana do Baltika z avtomobilom
Kaliningrad
Baltiško morje

2 komentarja: