V Rusijo z avtomobilom

V maju mesecu sva se odpravila v Rusijo, natančneje v Kaliningrad ob Baltiškem morju. Si vzameva 2 dni za nekaj več kot 1500 km. Seveda, greva z avtom:

Prejšnji poskus je opisan tukaj Od Jadrana do Baltika

Priprave na potovanje v Rusijo se začnejo že nekaj mescev prej, ko se morajo urediti vabila in vizumi. Pridobitev vizumov v ruskem veleposlaništvu v Ljubljani je skoraj zadnje dejanje pred odhodom na pot.
Zato ni nič manj stresno. Preden prideš v veleposlaništvo moraš že vnaprej skleniti zdravstveno zavarovanje za tujino (naše ni dovolj; če pa ti ne dajo vizum, zavarovanje že imaš ;), natisniti z njihove strani vprašalnike, vsak izpolniš v dvojniku tiskano, s črnim (!) kemikom. Ko prideš tam, ugotovijo, da ni pravilno natisnjeno (kako? saj je printano z vaše spletne strani??), da je premajhen (prevelik?) rob in da rabim drugačen obrazec. Še dobro, da je vratar, prijazen mlad fant, ima kup obrazcev s pravilnim robom in svetuje, da kar tam prepišemo.
Saj se nikamor ne mudi - čakamo kar pred vhodom, prepisujemo pa na havbi avtomobila.

Veleposlaništvo dela vsako jutro od 8.30 do 11.00. Med temi, ki stojimo takole v vrsti, se znajde nekdo, ki je prinesel kar 50 potnih listov. Ostalim nam rečejo - nič, pridite jutri, za danes je dovolj....
- Kako jutri?? saj danes sem si namensko zrihtala prosto v službi, da pridem k vam, čez en teden moram ponovno, iskat vize. Saj na dopust gremo v Rusijo. Nimam pa dopusta za hoditi na veleposlaništvo....
Takoj dobimo občutek, da smo že v Rusiji. nemočni pred inštitucijami. Fant na veleposlaništvu se nas usmili, sicer pusti čakati, vendar potem sprejme. Tako, dobimo vizum v roku enega tedna.

Tokrat se nisva peljala čez Nemčijo, sva se odločila za nekoliko krajšo pot. Ugotovila sva, da pot, četudi je krajša, zato ni nič hitrejša. No, nekaj pa sva prišparala na benzinu.
Mimo Maribora se peljemo v Avstrijo, do Graza in Dunaja. Takoj, ko pridemo čez mejo v Avstrijo na prvem počivališču ves promet je usmerjen skozi počivališče. Kontrola vinjet. Še dobro, da smo jo kupili v Šentilju. V Avstriji sploh še ni bilo črpalke ali kioska, kjer bi to lahko kupili.

 Ceste so v redu, a naše so boljše. Asfalt je lepši in novejši. Prometa pa je precej manj. Razen pri Dunaju. Naša navigacija nas je hotela peljati kar skozi mesto, pa že v predmestju je bil tako zgoščen promet, da smo se križali, kaj šele bo v tako velikem mestu. Sledili tablam na poti, kam naj peljemo za Češko. Potem nama je bilo žal, da nismo zaupali navigaciji, naredili smo krog več kot 15 km, vozili pa smo se nič kaj bolj hitro kot skozi mesto...

 Za nazaj sva šla skozi mesto in je šlo relativno hitro. Sva pa vseeno odločena, kjer je mogoče, da se izogibava večjih mest. Vedno so v prometnem zamašku.

V Avstriji tako se nisva niti ustavila.
Od Izole do Maribora sva potrebovala 2 uri (246 km).
Od Šentilja pa do meje med Avstrijo in Češko pa je minilo še 3,5 ure ter 330 km (najmanj 1 uro sva porabila, da sva prišla okrog Dunaja).

Bivša meja med Avstrijo in Češko. Le majhen lokalček je odprt, kjer se da spiti kavo ali kupit sendvič, ter kupiti češke vinjete.

K mejnemu prehodu ne gre niti avtocesta, zadnjih 50 km Avstrije se vozimo po lokalnih cestah (med zadnjimi je zelo simpatično mestece Poysdorf). Na Češkem prav tako avtocest še ni videti. Kar nas preseneča, saj je cesta med Dunajem in Brno, ni vaška pot...

 Celotna pot po Avstriji, in tudi na Češkem in Poljskem, se vije skozi polja. Na trenutke je res dolgočasno, a če ni gužve, je vožnja dokaj hitra. Prvo mesto na Češkem - Mikulov. Grad je zelo lep. Ampak samo iz okna avtomobila.

Vinjeta na Češkem velja 1 mesec in stane 25 €, imajo še krajše, vendar se nama ni splačalo, ker bi morali vzeti dve. Pri Avstrijcih pa sva kupila dve vinjete, za tja in za nazaj. So 10-dnevne, tako ena nam je bila premalo, vsaka stane 8,30 €.
Po 2,5 urah Čeških cest (avtoceste kar solidne, le razcepi na avtocestah so slabo speljani) se pripeljemo v Ostrawo, skoraj na meji s Poljsko in se odločimo, da bomo tukaj prenočili. Do tu sva prevozila 800 km v 8 urah.

Nisva pričakovala, da je Ostrawa dokaj veliko mesto, celo s tramvaji. V prvem hotelu so nam povedali, da prostih sob ni. Drugi, ki sva ga našla, je bil hotel Imperial, z preveč zvezdicami za samo eno nočitev na poti (cenovno sicer niti ne tako hudo, ampak vseeno sva mislila zapraviti manj za hotel). V Imperialu nam je receptorka podarila zemljevid Ostrawe in označila hotele.

Ustavila sva se v hotelu Trio v eni bolj žurerskih ulic v Ostrawi, polna ulica barov in pubov. Nas to ni motilo. Važno je, da za 72 Eur sva dobila ogromno sobo, parking in zajtrk.

Zjutraj štartamo iz Ostrawe, čez pol urice (30 km) sva že prevozila češko-poljsko mejo.Na poljski strani lepa avtocesta se konča, most še vedno gradijo. Tako za 5 km manjkajoče avtoceste naredimo kar pol urni krog. Čez par let mogoče bo že.
Na Poljskem že moramo tankati, kljub 90-litrskemu rezervoarju in nizki porabi diesla. Liter nafte tukaj stane okrog 1,35 €, podobno kot pri nas. Zaradi menjalnih razlik, nisva nikoli ugotovila, kje se bolj splača tankati.

 Avtocest na Poljskem je hitro konec (čeprav včasih so, za krajši kos poti). Zato pa je toliko bolj zanimivo okrog gledati. Vsaj se kaj vidi.

Ob uvozu v manjše mesto v centru Poljske:

 In povsod, kolikor seže oko, cveti oljčna repa. Lepa polja.

Hitra cesta na Poljskem.  

Lahko tudi na sredi ceste semafor, ker prihaja kaka poljska cesta na glavno cesto.

Ker se ceste peljejo večinoma skozi naselja, povsod je omejitev 70 km/h in radarji. ne vem, če delajo. Ponekod pa več kot toliko niti ne moreš iti, saj je kar precej del na cesti. Po mestih pa so sploh neprekinjeni zastoji. Grozno, mar bi naredili par obvoznic.

 Tabla še na samem začetku Poljske. Pred nami je še ves dan in 730 km Poljske ter 10 ur vožnje.

Na delu za Torunjem se prične avtocesta, plačljiva, ki pelje v Gdansk. Z veseljem jo uporabiva. Plačava manj kot 6 Eur za cca. 100 km. Počitek po celem dnevu vožnje skozi tako zvane hitre ceste.
Nekje 100 km pred rusko mejo pa pot zavije z avtoceste skozi Malbork. Lepo mesto ob Wisli.

 Poljskih avtomobilčkov je kar nekaj ob cesti. Sedaj so še samo za reklamo. Še nedolgo nazaj pa so se vozili po cesti.

 V Malborku je tudi krasen grad, ki je vreden obiska.

 Veličastna Wisla izven mesta.

Na mejo z Rusijo prispemo ob 17.00 uri, prevozili smo 1500 km. Tokrat prvič gremo skozi novi mednarodni mejni prehod Grzehotki.

 Pred nami je 7 avtomobilov, vsi s poljsko registracijo. Poljsko mejo damo skozi v 15 minutah. Še 20 porabimo na ruski strani - predvsem za izpolnjevanje deklaracij za uvoz avtomobila. (ob odhodu moraš deklaracijo vrniti, da se dokaže, da avto nisi prodal ali kupil v Rusiji). V primerjavi s tem, kar je bilo prej, je sila enostavno in predvsem - hitro!

Veseli se pripeljemo do Kaliningrada. (50 km od meje)

Tako za pot v Rusijo porabimo:
2 dni (8 ur + 11 ur)
1550 km (800 km + 750 km)
120 l nafte (cca. 155 Eur), povprečna poraba 7,1 l na 100 km
Vinjeta Avstrija 8,30 € + Češka 25 €
Avtocesta Torun-Elblag cca. 6 Eur
Hotel v Ostrawi 72 Eur
Skupaj 266 Eur

Priprave:
2x vizum 70 €
2 x pot v Ljubljano na veleposlaništvo 60 €
Coris zavarovanje 37 €
Mednarodna vozniška 13 €
Skupaj 180 €

Pot nazaj:
Nafta 95 €ur (v Rusiji 1l stane cca. 0,75 €)
Vinjeta v Avstriji 8,30 €
Avtocesta na Poljskem 3,20 €
Hotel Etap Katowice 46 €
2 dni, 1560 km, 13,5 + 9,5 ur

Nazaj se peljeva po isti poti. Žal, na meji več ni bilo tako hitro. Na poljski strani ne moremo razumeti, zakaj traja tako dolgo, vendar smo 20. avtomobil v vrsti in rabimo 2 uri, da damo mejo skozi.
Na izhodu iz Rusije pa smo se sekirali, saj smo se pozabili prijaviti v Rusiji (registracija tujcev je na pošti ali v hotelu). Na meji sicer so nas vprašali, zakaj se nisva registrirala (mora biti štampiljka na kuponu za mejo), vendar so nas spustili, ko sem povedala, da nisva utegnila (v dveh tednih?...). Še dobro, da smo jo odnesli brez posledic.

Najprej se odločimo, da gremo mimo Poznani in v smer proti Pragi, da se izognemo počasnim cestam na Poljskem. Vendar že del proti mestu Bydgoszcz nas je prepričal v to, da je lahko še slabše. Na delu proti Poznani namreč so ves čas vasice z omejitvijo hitrosti 50-60km/h. Ne gre, enostavno bi se vozili prepočasi. Zavijemo proti Torunju, tako kot smo šli na poti tja.

 Torun je zelo staro in tudi zelo lepo mesto. Rojstni kraj Kopernika, tu delajo tudi najboljše medenjake na Poljskem. Na žalost, mi se niti ne ustavimo tukaj. Freddy je že živčen, da smo zgubili preveč časa z vožnjo iz ene vasi v drugo.

Se ustavimo na kratek prigrizek ob avtocesti. In to je to. Ostalo - opazujemo okolico iz okna avtomobila.

Tokrat nismo samo midva, z nami potujejo še moji starši in naša 5-letna nečakinja. Ki je bila najbolj priden član celotno pot.

Za Torunjem in izhodom z avtoceste se začne zopet mučilnica na poljskih cestah. Mesto, ki je na zemljevidu komaj označeno, se razvleče na več kot 15 km. In to vseh 15 km kolona, ki se komaj premika. Mesto je Wloclawek.

Wloclawek

Nato pridemo do mesta Lodz, ki se je nam vtisnilo v spomin kot en veliki prometni čep. Na poti tja smo šli po južni obvoznici (ki gre vseeno skozi mesto). Promet je skoraj stal ves čas, saj prenavljajo most in dober del ceste.
Za nazaj ubereva severno obvoznico.

Lodz

 Ni nič boljše, čeprav ceste so vse narejene. Tudi mesto od tukaj zgleda veliko lepše.

Lodz

40 minut vseeno porabimo, da se zapeljemo skozi Lodz. Za naslednjič je to eno tistih mest, kamor z avtom se ne gre. Poleg Warshave in Budimpeste. Še malo bomo res presedlali na letala.

Lodz

Proti večeru se peljemo skozi mesto Chestohova. Spet poleg gradbišč lepe katedrale in prijetni parki.

Mogoče Poljsko bi morali obiskovati z letalom, da se ne obremenjuješ s prometom. Žal, to ni država, ki je prijazna avtomobilistom.

Chestohova

Skoraj ob 8h zvečer (zjutraj smo štartali ob 6.20h) prevozimo manj kot 700 km in se ustavimo pri hotelu Ibis Etap v Katowicah. Tak hotel je res odličen za prespat na poti. Za manj kot 50 Eur za oba dobiš zajtrk, čisto sobo in vse, kar potrebuješ v kopalnici. Pa še parkirišče je zraven, se doplača posebej.
Pogled iz okna:

Katowice

Naslednje jutro smo se zapeljali na Češko, tam se je začel dež in ni prenehal celotno Avstrijo in Slovenijo. Dež je ponehal kakih 20 km preden smo prišli domov v Izolo. Tako smo naredili skoraj 900 km po dežju v 9,5 urah. Ni bil prijeten dan.

Če bi hodili na tako pot, kot na potovanje čez pol Evrope, s postanki in ogledi, bilo bi zanimivo in sploh ni sporno. Tako pa za priti iz točke A v točko B porabimo preko 400 Eur in 2 dni v vsako smer za pot z avtomobilom. Če nas ne bi sekirala omejitev prtljage na letalih, mogoče bi se lahko res odločili za pot z letalom. Ceste so vedno bolj polne....