Letos smo se odločili dočakati srbsko novo leto kar v Srbiji. Na "prednovoletni" dan smo se odpravili na izlet v Novi Sad.
Vožnja iz Beograda do Novega Sada traja manj kot uro (70 km), cesta je krasna. Vojvodina (Novi Sad je glavno mesto Vojvodine) je povsem ravna, samo polja daleč naokrog.
Najprej se ustavimo v trdnjavi Petrovaradin v istoimenskem mestu, mesto Novi Sad pa je na drugi strani Donave.
Trdnjava je bila zgrajena okrog 1700 leta na pobočjih Fruške Gore z namenom obrambe imperija Habsburžanov pred turki in je bila ena ključnih obrambnih točk na južni meji Avstrije in Otomanskega cesarstva (Hm, jugoslovanske republike so se kar izgubile v tem talilnem loncu). Trdnjava se je "modernizirala" še skoraj 100 let, tako dolžina podzemnih katakomb je dosegla okrog 16 km v štirih nivojih ter naredili so več kot 10.000 strelnih lin. Trdnjava je bila povsem nepremagljiva za vojaško opremo tistih let, poimenovali so jo celo Gibraltar na Donavi. Čeprav v 19. stoletju Petrovaradin ni bil več tako strateško pomemben, šele po drugi svetovni vojni so trdnjavo prenehali uporabljati v vojaške namene in so jo odprli za javnost, turizem in razne prireditve.
Po prvi svetovni vojni v času kraljevine Jugoslavije so porušili več utrdb iz 17.-18. stoletja, češ, da ne služijo več svojemu namenu. Na listi za rušenje je bila tudi trdnjava v Petrovaradinu. Vendar polkovnik Dragoš Šelošević, ki je bil zadolžen za rušitve, je izpustil Petrovaradin, ker mu je bila trdnjava "suviše lepa da bi je srušio".
Sprehodili smo se po trdnjavi, pogled na center Novega Sada in Donavo je prelep. Osupne velikost trdnjave.
Sledi ogled Novega Sada – mesta, ki je multikulturna in multinacionalna metropola. Zaznamujejo ga številni parki in zelenice, poznano je po številnih mednarodno uveljavljenih sejmih in prireditvah in nenazadnje je mestu dala velik pečat reka Donava in t.i. Štrand – najlepša plaža na reki.
Naš obisk Novega Sada je zaznamovalo predvsem dolgo in neuspešno iskanje prostega parkirnega mesta v bližini centra. V starem delu mesta so parkirišča kar v ozkih ulicah in res moraš imeti veliko srečo, da naletiš na prosto mesto. Bolje, da se poišče prosto mesto kje izven strogega centra, nato se nekaj minut sprehodi peš. Tako smo na koncu naredili. Sicer pa je Novi Sad po velikosti in številu prebivalcev primerljiv z Ljubljano.
Stari mestni center je nekoliko oddaljen od obale Donave, na glavnem trgu se pripravlja proslava za prihajajoče pravoslavno novo leto.
Zavijemo v katedralo Svete Marije na glavnem trgu. Zelo je lepa in posebna, vendar noter je tako hladno in surovo, da zelo hitro se vrnemo ven na sonček.
Sprehod po centralni ulici, polno trgovinic, kavarn.
Čas je za kosilo in vemo, da v Novem Sadu ena najboljših restavracij je restavracija Astal Šaren v ulici Mite Ružića 2. Ulica je sicer blizu centralni peš coni, vendar jo moraš najti... Zavijemo v Novi Sad kot je bil nekoč.
Simpatična tabla nas vabi v restavracijo.
Takoj je jasno, od kje je takšno ime. Astal Šaren pomeni Pisana miza. In res, niti ena miza, niti en stol si nista enaki. Restavracija ni velika, je pa zelo simpatična in domača, kot bi prišel domov k babici na obisk. Po poznem kosilu včeraj v Tri Šešira še vedno (!) nismo zaprav lačni, poleg tega se moramo šparati za današnjo novoletno večerjo, zato naročimo res "samo nekaj za popikati". Ha, naivni! Dobimo ogromne porcije obare, solate, klobasic na žaru.... Ko skoraj polovico pustimo na krožnikih, prijazna kelnarca ponudi, da nam zavije za s seboj vse, kar je ostalo. Bato jo je kar ustavil: "Nismo vzeli s seboj psa". Spet je zmanjkalo moči, da bi pojedli kaj sladkega...
Ko se vračamo iz Novega Sada, se peljemo po mesec nazaj odprtem Pupinovem mostu (pri Zemunu). Most je drugi Beograjski most preko Donave, dolg je 1,5 km, zgradili so ga v sodelovanju s kitajskim gradbenim podjetjem. Domačini pravijo, da Srbija zelo tesno sodeluje s Kitajsko, ki je zelo močan strateški partner Srbije na več področjih.
Za zaključek: nekako nismo začutili Novi Sad, mogoče smo predolgo iskali parkirišče, mogoče nismo našli tukaj neke posebnosti, ki bi ga ločila od drugih mest, mogoče smo se preveč posvetili in uživali v Petrovaradinu, da Novi Sad se je "izgubil" v njegovi senci.
Začetek izleta v Srbijo: Beograd
Nadaljevanje; Beograd & Zemun
Izlet v zgodovino: Topola & Orašac
Vožnja iz Beograda do Novega Sada traja manj kot uro (70 km), cesta je krasna. Vojvodina (Novi Sad je glavno mesto Vojvodine) je povsem ravna, samo polja daleč naokrog.
Najprej se ustavimo v trdnjavi Petrovaradin v istoimenskem mestu, mesto Novi Sad pa je na drugi strani Donave.
 |
| mesto Petrovaradin pod trdnjavo |
 |
| čudovito jutro v trdnjavi Petrovaradin |
 |
| Pogled iz trdnjave na Donavo in porušen most |
 |
| Donava |
Po prvi svetovni vojni v času kraljevine Jugoslavije so porušili več utrdb iz 17.-18. stoletja, češ, da ne služijo več svojemu namenu. Na listi za rušenje je bila tudi trdnjava v Petrovaradinu. Vendar polkovnik Dragoš Šelošević, ki je bil zadolžen za rušitve, je izpustil Petrovaradin, ker mu je bila trdnjava "suviše lepa da bi je srušio".
Sprehodili smo se po trdnjavi, pogled na center Novega Sada in Donavo je prelep. Osupne velikost trdnjave.
Sledi ogled Novega Sada – mesta, ki je multikulturna in multinacionalna metropola. Zaznamujejo ga številni parki in zelenice, poznano je po številnih mednarodno uveljavljenih sejmih in prireditvah in nenazadnje je mestu dala velik pečat reka Donava in t.i. Štrand – najlepša plaža na reki.
Naš obisk Novega Sada je zaznamovalo predvsem dolgo in neuspešno iskanje prostega parkirnega mesta v bližini centra. V starem delu mesta so parkirišča kar v ozkih ulicah in res moraš imeti veliko srečo, da naletiš na prosto mesto. Bolje, da se poišče prosto mesto kje izven strogega centra, nato se nekaj minut sprehodi peš. Tako smo na koncu naredili. Sicer pa je Novi Sad po velikosti in številu prebivalcev primerljiv z Ljubljano.
Stari mestni center je nekoliko oddaljen od obale Donave, na glavnem trgu se pripravlja proslava za prihajajoče pravoslavno novo leto.
Zavijemo v katedralo Svete Marije na glavnem trgu. Zelo je lepa in posebna, vendar noter je tako hladno in surovo, da zelo hitro se vrnemo ven na sonček.
Čas je za kosilo in vemo, da v Novem Sadu ena najboljših restavracij je restavracija Astal Šaren v ulici Mite Ružića 2. Ulica je sicer blizu centralni peš coni, vendar jo moraš najti... Zavijemo v Novi Sad kot je bil nekoč.
Ko se vračamo iz Novega Sada, se peljemo po mesec nazaj odprtem Pupinovem mostu (pri Zemunu). Most je drugi Beograjski most preko Donave, dolg je 1,5 km, zgradili so ga v sodelovanju s kitajskim gradbenim podjetjem. Domačini pravijo, da Srbija zelo tesno sodeluje s Kitajsko, ki je zelo močan strateški partner Srbije na več področjih.
Za zaključek: nekako nismo začutili Novi Sad, mogoče smo predolgo iskali parkirišče, mogoče nismo našli tukaj neke posebnosti, ki bi ga ločila od drugih mest, mogoče smo se preveč posvetili in uživali v Petrovaradinu, da Novi Sad se je "izgubil" v njegovi senci.
Začetek izleta v Srbijo: Beograd
Nadaljevanje; Beograd & Zemun
Izlet v zgodovino: Topola & Orašac
Ni komentarjev:
Objavite komentar