V tem postu bom opisala naš izlet iz Beograda do Topole in Orašaca. Izlet je zelo "zgodovinsko" obarvan, na tem izletu smo izvedeli marsikaj o zgodovini zadnjih 200 let v Srbiji in predvsem si sestavili nekakšen red sicer že znanih dogodkov in imen.
Do Orašca in nato Topole se peljemo iz Beorgada proti jugu nekaj manj kot 100 km.
Orašac je mesto prve srbske vstaje leta 1804. V tistih letih na tem delu Srbije so vladali turki, Osmanski imperij je segal vse do Save in Dunaja, torej Beograda, kjer je potekala meja z Avstrijskim imperijem. Turki so že dolgo bili v vojni z Rusijo, Napoleon se je ta čas odpravil zavzeti Egipt, vse to je tako vplivalo na politično situacijo, da na območju Srbije janičarje so uvajali, nato spreminjali neke reforme, uvajali novi davki, pobijali tiste, ki jim spremembe niso bile po godu. Le koga - seveda, domačine. No, tako malo mestece Orašac se je znašlo v sredini območja, kjer je bilo največ upornikov; v Orašcu so se sestankovali in se dogovarjali o prvi srbski vstaji. Za vodjo upornikov je bil izbran Karađorđa.
Uporniki pod njegovim vodstvom so tedaj za nekaj let osvobodili celotno območje od janičarjev, vendar pozneje zaradi umika ruske pomoči so se turki vrnili in spet prevzeli oblast vse do druge srbske vstaje leta 1815, ko je nastala moderna Srbija.
Sedaj Orašac zgleda kot ena malo bolj razvlečena vas, na hribčku je muzej Prve srbske vstaje, mala cerkvica, spomenik Karađorđu. Okolica je zelo lepa.
Cerkev in šola sta zgrajene v spomin na začetek vstaje in izbire Karađorđe kot vodje upora. Sedaj je tukaj kulturni kompleks, ki je uvrščen med kulturne znamenitosti Srbije.
Po muzeju nas je vodila prijazna gospa, ki nam je vse razložila.
Nato se peljimo do Topole, tam v bližini je rojen Karađorđe, v času vstaje pa je bilo to mesto prava prestolnica osvoboditve Srbije, tukaj je bil poveljniški štab in sedež vrhovnega komandanta.
Zakaj Topola? Ker mesto je stalo na poti karavan iz Istanbula do Beograda in ko so se vodniki menili, kje se dobijo, so se dobili "kod topola" - ker tu je raslo več topolov. Tako je ostal naziv mesta - Topola.
Petar I Karađirđević, vnuk Karađorđa, srbsko-jugoslovanski kralj, je tu na Topoli postavil cerkev leta 1904 za grobove družine. Do tedaj je družina Karađorđević imela grobove v cerkvi na Dunaju, je pa bila ta cerkev uničena.
Petar Karađorđević osebno spremljal gradnjo cerkvi Oplenac na istoimenskem hribu nad Topolo. Nasproti cerkvi je hiša, v kateri je kralj živel v času gradnje. Sedaj pa je tam njegov muzej.
Cerkev je obdana s parkom, noter pa je izjemno lepa. Vse stene so okrašene z mozaikom najlepših srednjeveških fresk Srbije in Makedonije narejenih iz muranskega stekla in pravega 18- in 14-karatnega zlata. Ob nedeljah in praznikih so tukaj maše.
Zanimivost o pravoslavni cerkvi - možna je ločitev ali "razvenčanje", s tem, da se mora ugotoviti, kdo od zakoncev je kriv za razvezo. Zato, da je ločitev odobrena, mora biti resen razlog, saj "krivec" po ločitvi se ne more več ponovno poročiti v cerkvi, "odvezan" in "nič kriv" bivši partner pa lahko.
V cerkvi Sv. Đorđa je grob samega Petra I in njegovega "dedka" Karađorđe, grobovi družine pa so v spodnjem prostoru. Mislim, da je to najlepše mesto, kar sem jih videla, kjer so pokopani člani kraljevske družine. V cerkvi je mesta za 39 grobov, prostih je še le 12. Še živeči člani družine odločajo, kdo od članov družine bo pokopan v tej cerkvi in kdo ne.
Uradni prestolonaslednik Jugoslovanske kraljevine zadnja leta živi v Beogradu (za čase socializma in burnih 90-h so živeli na Dunaju), v teku je proces vračanja nacionaliziranega premoženja. Domačinka nam je povedala, da v Srbiji so še kar močne tendence, da bi Srbija ponovno postala kraljevina. Prestolonaslednik trenutno je "ambasador" Srbije in se ukvarja predvsem z dobrodelnostjo.
Topola - to je Šumadijska regija, tukaj pridelujejo dobro vino poleg sicer dobro razvitega kmetijstva. Na hribu Oplenac v bližini parka in cerkvi Svetega Đorđa so kraljevski vinogradi. Pod hribom pa je tudi kraljevska vinarna, kjer pridelajo od 6 do 10 tisoč litrov vina letno. Vinarno smo obiskali, pravijo, da je vino zelo dobro, vendar nam kozarčka za pokušino niso ponudili, sami nismo vprašali, saj nikjer v vinarni nikogar nismo srečali, tako ne vemo, če je vino res tako dobro.
Pod hribom v mestu Topola najprej se ustavimo na kavo na soncu, nato si gremo ogledati hišo Karađorđe starejšega (vodjo upornikov, visok je bil kar 2,06 m) ter cerkev in park okrog. V hiši je muzej, park je prelep in urejen, sredi parka je spomenik Karađorđu.
V času vstaje in takoj zatem je sam Karađorđa vodil izgradnjo "Karađorđevog grada" na tem mestu, vendar sedaj je ostala samo družinska hiša, šola, eden od obrambnih stolpov in cerkev Presvete Božje Matere.
V hiši Karađorđa je sedaj muzej.
Naredili smo lep izlet v zgodovino, včasih si moraš vsa ta ločena zgodovinska dejstva, ki si jih ujel tu in tam, nekaj tudi v šoli, zložiti v neko zaporedje in logični red. Zgodovina Srbije, Jugostavije je bila tako "razgibana", da ti mora pomagati nekdo, ki se na to dobro spozna...
Do Orašca in nato Topole se peljemo iz Beorgada proti jugu nekaj manj kot 100 km.
Orašac je mesto prve srbske vstaje leta 1804. V tistih letih na tem delu Srbije so vladali turki, Osmanski imperij je segal vse do Save in Dunaja, torej Beograda, kjer je potekala meja z Avstrijskim imperijem. Turki so že dolgo bili v vojni z Rusijo, Napoleon se je ta čas odpravil zavzeti Egipt, vse to je tako vplivalo na politično situacijo, da na območju Srbije janičarje so uvajali, nato spreminjali neke reforme, uvajali novi davki, pobijali tiste, ki jim spremembe niso bile po godu. Le koga - seveda, domačine. No, tako malo mestece Orašac se je znašlo v sredini območja, kjer je bilo največ upornikov; v Orašcu so se sestankovali in se dogovarjali o prvi srbski vstaji. Za vodjo upornikov je bil izbran Karađorđa.
Uporniki pod njegovim vodstvom so tedaj za nekaj let osvobodili celotno območje od janičarjev, vendar pozneje zaradi umika ruske pomoči so se turki vrnili in spet prevzeli oblast vse do druge srbske vstaje leta 1815, ko je nastala moderna Srbija.
Sedaj Orašac zgleda kot ena malo bolj razvlečena vas, na hribčku je muzej Prve srbske vstaje, mala cerkvica, spomenik Karađorđu. Okolica je zelo lepa.
Nato se peljimo do Topole, tam v bližini je rojen Karađorđe, v času vstaje pa je bilo to mesto prava prestolnica osvoboditve Srbije, tukaj je bil poveljniški štab in sedež vrhovnega komandanta.
Zakaj Topola? Ker mesto je stalo na poti karavan iz Istanbula do Beograda in ko so se vodniki menili, kje se dobijo, so se dobili "kod topola" - ker tu je raslo več topolov. Tako je ostal naziv mesta - Topola.
Petar I Karađirđević, vnuk Karađorđa, srbsko-jugoslovanski kralj, je tu na Topoli postavil cerkev leta 1904 za grobove družine. Do tedaj je družina Karađorđević imela grobove v cerkvi na Dunaju, je pa bila ta cerkev uničena.
Petar Karađorđević osebno spremljal gradnjo cerkvi Oplenac na istoimenskem hribu nad Topolo. Nasproti cerkvi je hiša, v kateri je kralj živel v času gradnje. Sedaj pa je tam njegov muzej.
Park na hribu okrog cerkvi je proglašen za naravni memorialni park Oplenac. V bližini Petrove hiše se nahajajo vile kralja Aleksandra I (sina Petra I) in kraljice Marije, v katerih še dandanes občasno bivajo člani kraljevske dinastije Karađorđević.
Cerkev je obdana s parkom, noter pa je izjemno lepa. Vse stene so okrašene z mozaikom najlepših srednjeveških fresk Srbije in Makedonije narejenih iz muranskega stekla in pravega 18- in 14-karatnega zlata. Ob nedeljah in praznikih so tukaj maše.
Zanimivost o pravoslavni cerkvi - možna je ločitev ali "razvenčanje", s tem, da se mora ugotoviti, kdo od zakoncev je kriv za razvezo. Zato, da je ločitev odobrena, mora biti resen razlog, saj "krivec" po ločitvi se ne more več ponovno poročiti v cerkvi, "odvezan" in "nič kriv" bivši partner pa lahko.
V cerkvi Sv. Đorđa je grob samega Petra I in njegovega "dedka" Karađorđe, grobovi družine pa so v spodnjem prostoru. Mislim, da je to najlepše mesto, kar sem jih videla, kjer so pokopani člani kraljevske družine. V cerkvi je mesta za 39 grobov, prostih je še le 12. Še živeči člani družine odločajo, kdo od članov družine bo pokopan v tej cerkvi in kdo ne.
Uradni prestolonaslednik Jugoslovanske kraljevine zadnja leta živi v Beogradu (za čase socializma in burnih 90-h so živeli na Dunaju), v teku je proces vračanja nacionaliziranega premoženja. Domačinka nam je povedala, da v Srbiji so še kar močne tendence, da bi Srbija ponovno postala kraljevina. Prestolonaslednik trenutno je "ambasador" Srbije in se ukvarja predvsem z dobrodelnostjo.
 |
| Hiša v Šumadiji |
 |
| Topola |
Pod hribom v mestu Topola najprej se ustavimo na kavo na soncu, nato si gremo ogledati hišo Karađorđe starejšega (vodjo upornikov, visok je bil kar 2,06 m) ter cerkev in park okrog. V hiši je muzej, park je prelep in urejen, sredi parka je spomenik Karađorđu.
 |
| spomenik Karađorđu v parku |
 |
| hiša Karađorđa |
Naredili smo lep izlet v zgodovino, včasih si moraš vsa ta ločena zgodovinska dejstva, ki si jih ujel tu in tam, nekaj tudi v šoli, zložiti v neko zaporedje in logični red. Zgodovina Srbije, Jugostavije je bila tako "razgibana", da ti mora pomagati nekdo, ki se na to dobro spozna...
Ni komentarjev:
Objavite komentar