My red map


visited 49 states (22.58%)
Try Neptyne, the programmable spreadsheet

četrtek, 28. avgust 2025

Roadtrip po Savdski Arabiji: Ad Diriyah. Edge of the World.

Ko si že v Riadu, obvezno moraš obiskati Ad Diriyah, zgodovinsko četrt mesta. Oz. nekoč samostojno mesto, ki se je znašlo na obrobju modernega večmilijonskega Riada. To je zgodovinsko srce skoraj 600 let nazaj nastalega mesta.

Ad Diriyah

ponedeljek, 25. avgust 2025

Savdska Arabija: Kratek obisk Riada.

 Po celodnevni vožnji iz Taifa v Riad, v prestolnico prispemo že skoraj v temi. Novembra se temni že okrog 18. uri. Hecno, da tema tukaj zgleda bolj temna kot pri nas, tudi noč nastane hitreje, skoraj naenkrat.

Nacionalni muzej, Riad

petek, 15. avgust 2025

Savdska Arabija: pot iz Džide v Riad. Al Hada. Taif.

 Dolgo skoraj 1000 km pot iz Džide v Riad razbijemo na 2 dneva. Cilj prvega dneva je Taif, nato pa naprej do Riada. Taif je od Džide oddaljen vsega 200 km, a ker zjutraj se še mudimo po Džidi je teh 200 km ravno dovolj. Sploh pa med Taifom in Riadom (760 km!) ni večjih mest, le manjša naselja sredi puščave.

Al Hada Road

četrtek, 14. avgust 2025

Savdska Arabija: Džida

Jeddah (ali po naše kar Džida) je znamenito pristanišče ob Rdečem morju, vrata za romanja v islamski sveti mesti Meka in Medina, v kateri se zgrinjajo muslimani iz celega sveta. Veliko obiskovalcev ravno tu začne svojo pot po Savdski Arabiji. Tako je bilo tudi za nas. Tu smo začeli pot in tu smo jo zaključili zadnji dan.
Kako se je vse začelo - je tukaj.
Jeddah. Corniche


sreda, 13. avgust 2025

Roadtrip: Savdska Arabija

Savdska Arabija se je odprla za turizem nekje tik pred kovid-obdobjem in je tako zares postala dostopna šele zadnjih nekaj let. Ko smo iskali destinacije za dopust, je Savdska Arabija odtehtala - ker smo upali, da je še avtentična in ni pokvarjena z masovnim turizmom. Tako je tudi bilo. Odpravili smo se tja novembra. Sem pa dolgo zbirala "pogum", da napišem blog. Materiala je ogromno, fotografij je še več. Poskusila bom napisati, kar se še spomnim. Tekom potovanja si nisem nič beležila in zdaj mi je skoraj žal.

Pristanek v Džidi

četrtek, 10. april 2025

Astorga - Madrid. Na poti domov.

 Ko potuješ po Španiji je skoraj vedno najbolj praktično potovati preko Madrida. Letalske povezave so po vsej Evropi, Iberia in ostale letalske družbe ponujajo res poceni poleti (raje imam Iberijo, ker prtljaga je že vključena v ceno). Madrid pa je izredno dobro povezan s celotno Španijo - z vlaki ali avtobusi. V Burgos sem se peljala kar iz letališča z direktnim avtobusom. Lahko bi naredila enako iz Astorge. A nalašč sem si rezervirala let pozno zvečer, da imam dovolj časa za priti iz Astorge v Madrid in še nekaj časa za pohajanje v Madridu. Madrid imam rada.

Astorga. Plaza Espana

sreda, 9. april 2025

Camino Frances. Dan 24: Villadangos del Paramo - Astorga

 Sončno, -6°C/+8°C

Bilo je eno najbolj mrzlih juter na poti. Zunaj je vse pomrznilo in je bil tak prijeten suh zimski mraz. Z nemcem štartava prva, par iz Cadiza se obira. Villadangos del Paramo prečkava en za drugim. Naselje prav ni nič zanimivo.

torek, 8. april 2025

Camino Frances. Dan 23: Leon - Villadangos del Paramo

 Dež, +1°C/+5°C

Deževno jutro, skoraj sneg. Razmišljam, da Dustin in Calixto sta se morda dobro odločila, da ne gresta danes na pot, vreme je res kislo. Oblečem pelerino in grem pod dež. Komaj rosi, pravzaprav, ni hudega.

ponedeljek, 7. april 2025

Camino Frances. Dan 22: Mansilla de las Mulas - Leon

 Sončno -1°C / +9°C

Zjutraj se vsi v prenočišču zelo hitro spakirajo in se odpravijo na pot. Razen jaz pijem kavo v miru in Dustin spi do zadnjega in se ne pusti motiti. Danes vsi gremo v Leon, eno večjih in bolj zanimivih mest na poti. Do Leona je vsega 20 km, zato čas nas res ne preganja. Ob osmih se odpravim ven, ravno ko Dustin vstane. Si zaželiva "Buen Camino" in "See you" in grem ven v roza jutro. 

četrtek, 27. marec 2025

Camino Frances. Dan 21: Bercianos del Real Camino - Mansilla de las Mulas

 Sončno, -3°C/+8°C

Prenočim povsem sama v prenočišču v Bercianos del Real Camino. Enkrat, ko se počutim varno, mi je popolnoma prav in uživam, da imam celotno spalnico samo zase. Na Camino je to že kar razvajanje. Zjutraj se zgodaj zbudim, si skuham kavo (dragocena mala špiralca za kuhati vodo še kako pride prav v takih primerih). Ko zapuščam prenočišče, v oknu hiše zagledam lastnico, ji samo pomaham... Ob osmih je še skoraj tema. Jutro je tudi zelo mrzlo, eno najbolj mrzlih na moji poti.