Camino Frances. Dan 23: Leon - Villadangos del Paramo

 Dež, +1°C/+5°C

Deževno jutro, skoraj sneg. Razmišljam, da Dustin in Calixto sta se morda dobro odločila, da ne gresta danes na pot, vreme je res kislo. Oblečem pelerino in grem pod dež. Komaj rosi, pravzaprav, ni hudega.

Skozi mestne avenije, ki se jih komaj spominjam po prejšnjem obisku, pridem do trga San Marco pred starinskim samostanom iz 12. stoletja. Tu ob križu in spomeniku romarju sem se slikala pred 6 leti, ko sem šla San Salvador. Ravno tu, na tem trgu, se poti ločijo. 

Francoska pot prečka reko Bernesga, Camino Salvador pa gre kar en čas ob reki na sever.

Park za reko še ohranja nekaj snega, ponoči je snežilo, malce, ravno za vzorec, a zjutraj se čuti, da je zima. Stopinja ali dve manj in bi snežilo. 

Dolgo hodim proti izhodu iz mesta, skozi neka industrijska in skoraj zapuščena območja, pa ob prometnih cestah. Pot le redko kje se odmakne od ceste in podari malo nezanimive narave, ki v tem vremenu še toliko manj pritegne pogled. Edina zanimiva reč so te v zemljo vkopane kleti, morda za shrambo živil ali kaj podobnega. Je tega kar precej, na prvi pogled je vse zapuščeno. Vrata mnogih so še vedno zaklenjena, a dostop večinoma je zaraščen, tako sklepam, da se zadeve več ne uporabljajo.

Dobra plat bližine velikega mesta, da v predmestjih in industrijskih območjih dovolj odprtih lokalov in barov. Prvo naselje za Leonom je La Virgen del Camino, predmestje ob prometni cesti. Se ustavim v prvem odprtem baru. Je manjši bar, domač, lastnik bere časopis ob peči na drva. Na pultu ima pripravljeno domače pecivo, ki mi ga postreže ob kavi. Majhen prijeten lokalček, kot da bi stopila k nekomu v dnevno sobo. Za mano prideta še par oseb, gledajo jutranja poročila, izmenjajo novice dneva. Zelo prijetno. Skoraj nehote se odpravim dalje. 

Danes pravzaprav ne vem, kje bo moj cilj dneva. Najbrž prvič na tokratni poti nisem rezervirala prenočišča. Klicala sem v albergue v naselju San Martin del Camino. Na seznamih je označeno, da je albergue odprt, a nihče se mi ni oglasil, zato sem v dvomih - ali res. San Martin je ravno na sredini 50-kilometrske poti med Leonom in Astorgo, kjer planiram zaključiti svojo tokratno pot. Slabih 5 km pred krajem je še en odprt municipalni albergue v kraju Villadangos del Paramo. A potem do Astorge bo okrog 30 km poti. Si mislim, se bom odločila sproti, a ker je dan tako siv in deževen, vedno bolj se nagibam k temu, da se ustavim v prvem albergue v Villadangos, če bo odprt. Za jutri je napoved veliko lepša, bom že počasi prišla do Astorge. 

Del poti stran od ceste:

Na izhodu iz mesta istočasno z mano sta hodila še dva moška, en španec pa še ne vem kdo... Potem sta šla naprej, tako celotno pot sem zopet sama. Calixto je napisal, da bo šel na pot jutri in da se bo kar zapeljal do La Virgen del Camino, da preskoči mesto. 

Nekje tu prečkam razdaljo 300 km do Santiago. Ko sem začela tokratni kos poti je bila oznaka 500 km do Santiaga. Se pravi, sem že prehodila dobrih 200 km.

Za La Virgen del Camino se pot loči na dve variante - osnovna ob cesti in alternativna skozi polja, nekoliko daljša in prenočiti potem moraš v drugem kraju, ker se alternativa vrne k osnovni poti šele na sredini jutrišnje etape. Za trenutek pomislim, če bi zavila tja, a v takem vremenu se mi zdi boljša varianta ob cesti in skozi naselja, vsaj lahko najdem zavetje pred vremenom in gostilne za toplo pijačo. 

Rosi skoraj ves dan, morda za trenutek poneha, pa spet začne. Toliko, da imam pelerino ves čas oblečeno, ni pa dovolj za mokre noge. Še sreča. Ko pridem do prvega albergue v Villadango del Paramo, imam današnjega dneva že vrh glave dovolj. Stavba albergue je zelo simpatična in, ko grem preveriti, če je res odprto, v sebi močno upam, da mi kdo odpre. Sem relativno zgodaj - ura je komaj dve, a oskrbnik je že tukaj, me spusti notri, prijavi, vse pokaže. Zelo prijeten albergue, moderna popolnoma opremljena kuhinja z nekaj zaloge živil. Spalnice so ločene, v vsaki sta 2 pograda. Sem prva, ne vem, morda bom sama... A upam, da še kdo pride.  

Oskrbnik razloži, da mičkeno naprej čez cesto je gostilna, kjer strežejo hrano ves dan, v naselju 300 m naprej pa je market. Hladen tuš (morda nisem dovolj dolgo počakala, da priteče topla voda...) in grem pogledat naselje ter v trgovino. V trgovini si najdem nekaj za večerjo ter zajtrk jutri, tako ne grem jesti ven. Enkrat, ko se vrnem v albergue, nočem več ven, dežuje ves čas.

Za mano v albergue se prijavi še en mlajši nemec, ki je ravno danes začel pot - štartal je iz Leona in gre do Santiaga. In ko že mislim, da bova z nemcem sama, okrog pete ure (pozno, za Camino razmere) se prijavi še en par - moja stara znanca "matrimonio" iz Cadiza, srednjih let par, s katerim smo šli skupaj na začetku poti... Smo veseli, da se zopet srečamo. Onadva sta si vzela dodaten prost dan v Leonu. Tako nepričakovano je vse to na Camino - nekoga pustiš za seboj, nekdo gre naprej, včasih se srečaš... 

Danes sem prehodila 21,5 km v 6 urah.

Nadaljevanje: Villadangos del Paramo - Astorga