Sončno -1°C / +9°C
Zjutraj se vsi v prenočišču zelo hitro spakirajo in se odpravijo na pot. Razen jaz pijem kavo v miru in Dustin spi do zadnjega in se ne pusti motiti. Danes vsi gremo v Leon, eno večjih in bolj zanimivih mest na poti. Do Leona je vsega 20 km, zato čas nas res ne preganja. Ob osmih se odpravim ven, ravno ko Dustin vstane. Si zaželiva "Buen Camino" in "See you" in grem ven v roza jutro.
Mansilla de las Mulas je simpatično mestece, zjutraj še nikjer nikogar, razen takoj ob prenočišču srečam še nekega romarja, ki prihaja v mesto. Očitno so še druga prenočišča, prav od daleč ne more biti.Srednjeveško obzidje iz 12. stoletja še vedno obkroža mesto, ponekod bolj ohranjeno, ponekod manj.
Za mestom je pot izredno podobna tisti iz zadnjih dni - pot sredi polj, brez posebnih izzivov. Samo pot ob cesti. Danes je celoten dan pravzaprav je en sam velik vstop v mesto. Prečim še par naselij, predmestja.
Jutro je mrzlo, čez dan pa sonce segreje ozračje in je prijetno toplo. Še pred naslednjim krajem že slačim puhovko in dodatne majice. Tu nekje me dohitita Dustin in Calixto. Tako hodimo - prehitevamo en drugega. Potem Dustin gre naprej, tempo ima res precej hitrejši kot jaz.
Puente Villarente:
Most je res zanimiv, naredi vtis, zelo je dolg, večji del je nad suhim predelom. mogoče reka zna poplavljati.
Dustin in Calixto gresta naprej:
Panorame, za poljem se vedno bližje vidijo zasnežene gore.
Nekje se ujameva s Calixto in greva vse do Leona skupaj. Calixto je kubanskega rodu američan, prav enako kot jaz hodi Camino po kosih, celo na enake dele ga je razbil - do Burgosa, nato do Astorge. Tretji del se bo pač nekoč vrnil zaključiti. Enako kot jaz. Na vhodu v mesto greva na kavo. Se domenimo, da vsi trije - še Dustin, greva zvečer ven, kaj pojesti. Calixto že pozna par restavracij v Leonu. Se veselim, družba za večerjo bo še kako dobrodošla po samotnih dnevih.
V Leonu sem že bila, ko sem začela
Camino de San Salvador in že takrat se mi je zdelo mesto čudovito. Bilo je poletje, bilo je toplo, mesto se mi je zdelo res veliko. Saj je res!
Centra se še spomnim, mesto je res živahno, se skoraj počutim, kot da ne spadam sem, za mano je dobrih 10 dni malih vasic in samote.
Se sprehodim skozi center do glavnega trga in katedrale. Poskusim priti v katedralo, a še od zadnjič spomnim se, da imajo nek deljen urnik, ga moraš zadeti. Res je zaprto.
V restavraciji tik pred katedralo si privoščim kozarec vina in nekaj pintxos-ov. Bilo je zelo lepo, sem res uživala v trenutku in lokaciji. Oba fanta (Dustin jih ima 19, ampak Calixto je pa 60 let star ;)) sta se ustavila v hostlu nekje na začetku mesta, se dobimo šele zvečer, ko prideta v mesto.
Jaz sem si rezervirala hostel tik ob katedrali, pogled na katedralo je od vrat hostla:
Globetrotter hostel in hotel, zelo korektna moderna nastanitev za res dobro ceno. Boljše ne bi moglo biti. Popoldan grem še na sprehod po mestu in do katedrale.
Proti večeru se dobim s sopotniki kar na trgu pred katedralo.
Gremo na sprehod po mestu, nato do restavracije, ki jo ima Calixto na seznamu kot najboljšo z lokalno kuhinjo. Žal, je ravno zaprta, ni sezona. Gremo pogledat še par mest, izkaže se, da smo za špance še prezgodaj za večerjo. V neki restavraciji z občutkom domačnosti se ustavimo na pintxose in kozarec vina. Lokal nam sede, postrežba je super, Calixto se meni za hrano, ker zna špansko in pozna špansko hrano. Neopazno čas mineva in smo že v času večerje. Si samo naročamo različne jedi, imajo res lokalne, in vsi skupaj poskušamo eno in drugo. Kljub temu, da smo si tako različni, debata teče in se imamo res krasno. Poskusimo vsaj 8-9 različnih jedi, ko že ne moremo več... Siti gremo ven, skoraj nehote se poslovimo. Mogoče se srečamo na poti, mogoče ne, oba moška razmišljata, če bi ostala jutri še en dan v Leonu. Jaz vem, da grem zagotovo naprej. Se poklikamo na instagramu in gremo vsak na svojo stran.
Se vrnem v moj hostel. Še zadnji pogled na katedralo ponoči. Jutri nadaljujem pot.
Danes sem prehodila 21 km v 6 urah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar