Roadtrip po Savdski Arabiji: Ad Diriyah. Edge of the World.

Ko si že v Riadu, obvezno moraš obiskati Ad Diriyah, zgodovinsko četrt mesta. Oz. nekoč samostojno mesto, ki se je znašlo na obrobju modernega večmilijonskega Riada. To je zgodovinsko srce skoraj 600 let nazaj nastalega mesta.

Ad Diriyah

Nekoč vasica, zgrajena iz blatnih opek, Ad Diriyah je bila dom prve Savdijske kraljeve družine. Vasica ob suhi strugi Wadi Hanifah je sedaj v glavnem lepo obnovljena, ohranja pa tisti zgodovinski pečat. Ene ulice so bolj za se sprehajati in posedati v lokalih, druge so skoraj povsem prazne, spraševali smo se, ali kdo tam zares živi, ali je to samo še muzej na prostem. V stavbi nekdanje kraljeve palače je sedaj muzej. Precej stavb in okolice se še obnavlja in se ureja. V parku ob wadiju lokalce se ustavljajo na piknike in počitek. Je pa to zaključen arhitekturni in muzejski kompleks, tudi zelo velik. Vsaj nekaj ur, recimo 2-3 uri potrebuješ, da ga površno pogledaš.

Ad Diriyah je že 15 let vpisan na seznam dediščine UNESCO. Obiskovalcev je veliko, včasih prirejajo tudi razne predstave in prireditve. Mi smo bili v popoldanskem času, ko mogoče zaradi vročine in sonca, ni bilo nič organiziranega. 

Nekatere ulice so povsem prazne:

Naša skupinica raziskuje območje:

Kljub temu, da je vse obnovljeno in lepo urejeno in popedenano, se z lahkoto zamisliš, kakšno je bilo tu življenje, deluje vse zelo avtentično.

Glavna ulica, ki vodi k nekdanjemu dvorcu, je bolj živahna in tam je tudi nekaj odprtih restavracij in trgovinic. Na koncu ulice je TIC. Območje poleg dvorca je ograjeno in dostopno preko podestov, se še obnavlja. Dvorec v Savdski Arabiji zunaj ne zgleda ravno kot dvorec. Samo visok zid... 

V glavnem trgovine in restavracije bodo odprti zvečer, ko se sonce skrije.

Vhod na območje Ad Diriyah (vhod je prost in ni zaprt, to so nekakšna mestna vrata):

Po obisku Ad Diriyah si planiramo obisk razglede točke v puščavi ob sončnem zahodu.

Tuwaik Mountain še najbolj spominja na povečano Črnokalsko steno oz. Kraški rob. Kakih 2 h vožnje iz Riada, slabih 100 km do roba visokih pečin, ki so turistom znani predvsem kot Edge of The World.

Na koncu asfaltne ceste, na izvozu za Edge of the World se presedemo v terence, s katerimi skozi puščavo se bomo peljali do roba pečin. Zadeva je organizirana, nimam pa podatka, če se lahko sam pelješ ali ne smeš. Ni bilo videti neke kontrole, bolj je težava, da moraš imeti res primeren avtomobil. 

Že vožnja sama je doživetje, večji del poti je makadamska cesta razmeroma  dobro prevozna, ampak na trenutke prečka suhe struge in moraš biti dober šofer in tudi avto mora potegniti.

Kakih 20 minut vožnje skozi puščavo in smo skoraj na robu pečin. Parkiranih je res veliko avtomobilov, obiska je presenetljivo veliko, sploh pa če si predstavljamo, da je atrakcija toliko daleč od mesta. Območje za mestom je praktično neposeljeno. 

Zadaj eno od parkirišč in cestica, po kateri smo se pripeljali.

Pogled nazaj na cesto in pokrajino:

Iz roba tja do 300 m visokih pečin pa se odpre pogled na plosko puščavo pod nami. In "za rob puščave" zahaja sonce. Čudovit razgled.

Ob robu stene je več vzpetin, zelo slikovitih. Zaradi visoke nadmorske višine ena od teh vzpetin velja za vrh gore - Tuwaik Mountain, 1131 m. 

Pogled na steno:

Se sprehodimo ob robu, splezamo na par "vrhov" tik nad robom. Spektakularno in slikovito. Vsi se fotografiramo, nato vsak poišče svoj kotiček, kjer lahko uživa v razgledu in trenutku.

Še skupinska fotka:

Dočakamo sončni zahod, terenci nas že čakajo. Dokler se pripeljemo do območja, kjer smo pustili avtomobili, je že skoraj trda tema. Se temni res izjemno hitro. V puščavi, brez svetlobne onesnaženosti velikega mesta, se ne vidi skoraj nič. Se znajdemo v nekakšnem velikem piknik prostoru, sredi puščave kar po tleh so blazine in tepihi. Izlet s terenci vključuje tudi večerjo pod zvezdami. Nas je več turistov, nismo samo mi, so še drugi, tudi lokalci, oz. taki, oblečeni po lokalni "modi". Kar pod milim nebom nam postrežejo čaj in hrano, točno se ne spomnim, kaj smo jedli, a najbrž je bila kaka zelenjava in riž s piščancem. Sliši se dolgočasno, a vedno je bilo zelo dobro narejeno, na različni načine, vedno zelo okusno. Zelo lep večer, klepetamo, uživamo.

Naslednji dan že zapuščamo Riad. Čaka nas pot v Ushaykir.